Za enega najhujših morilcev na Hrvaškem velja Antun Mataić, ki je leta 1998 v Slavonskom Brodu s kalašnikovko umoril sedem ljudi v kavarni in se kasneje ubil. 

V družinski tragediji konec leta 2007 pa je Damir Voškion ubil pet družinskih članov. Med drugim je s kladivom ubil svojega očeta, kasneje pa s streli še brata, snaho ter nečaka, eden je bil star sedem let, drugi pa dva meseca. Voškion se je predal policiji, kasneje pa so ga sprejeli v psihiatrično bolnišnico. 

Pet ljudi je leta 2008 ubil tudi generalmajor Ivan Korade, med drugim je med begom ubil policista. Iskalo ga je 3600 policistov, generalmajor pa se je na koncu ubil. 

Branko Starčević je leta 1992 umoril štiri ljudi, Damirja Beljaka, njegovo ženo in sinova, stara deset in štiri leta. Starčević je stanoval pri njih, po umorih pa odtujil večjo količino denarja. 

Leta 1993 je Ivica Štefanović s hladnim orožjem v vasi Brezje ubil štiri člane družine Knežević. V zaporu je storil samomor. 

Branko Crnički je poleti leta 2002 ubil štiri člane družine Domišljanović - očeta, mamo, snaho in vnuka. Tragedijo je preživel desetletni deček, ki je bil ranjen. Crnički je nato s kalašnikovko odšel na policijsko postajo, kjer se je predal. 

Đuro Bjeljac je leta 1993 v zagrebškem naselju Kozari Putevi ubil svojo soprogo, sinova in lastnika hiša, kjer so živeli. 

Na Hrvaškem se je zgodilo še več trojnih umorov. Med drugim najmanj en iz ljubosumja, ko je Nenad Popović v Samoboru na božični večer leta 2006 ubil Dragana in Anđo Antunović ter njeno sestro in svojo partnerko Zagorku Jurić. Po umorih si je sodil sam.