Krvave slovenske ceste

Med žrtvami tudi 10-letni kolesar, 15-letni pešec in 91-letna peška

Mihael Korsika
12. 6. 2019, 06.51
Deli članek:

Prizadevanja pristojnih institucij, da bi zajezili letošnje skrb vzbujajoče naraščanje števila smrtnih žrtev na slovenskih cestah, za zdaj še niso obrodila sadov. Do vključno nedelje je na cestah namreč umrlo že 48 ljudi, lani v enakem obdobju pa 39.

PGD Postojna
Letos je na cestah do vključno 9. junija umrlo že 48 ljudi, kar je devet več kot v enakem obdobju lani.

Agencija za varnost prometa in policija sta v ponedeljek začeli drugi del nacionalne preventivne akcije Hitrost, ki bo potekala do 23. junija, ponovili pa jo bodo še avgusta. Glavni namen nadzora je zmanjšati število prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi hitrosti, in težo njihovih posledic. Ob aprilski akciji je agencija sicer ugotavljala, da so vozniki na dan maratona nadzora hitrosti v povprečju vozili za šest odstotkov počasneje kot teden dni pred tem. Kljub prizadevanjem policije, vladnih in nevladnih organizacij pa se še vedno nadaljuje trend naraščanja števila smrtnih žrtev na cestah.

Potem ko je lani na slovenskih cestah umrlo rekordno majhno število ljudi, to je 91, in smo tudi prvič zabeležili manj kot 100 smrtnih žrtev, je letos na cestah do vključno 10. junija umrlo že 49 ljudi, kar je deset več kot v enakem obdobju lani.

Tri vozila, smrt in pet ranjenih

V zadnjem tednu so ceste vzele štiri življenja. Najhujša nesreča, v katero so bila vpletena kar tri vozila, se je zgodila prejšnjo sredo pri Domžalah. Po ugotovitvah policije je nesrečo povzročil 54-letni slovenski državljan, voznik kombija, ki je po prehitevalnem pasu vozil iz smeri Maribora proti Ljubljani. Pred izvozom za Domžale je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo trčil v zadnji del kombija, ki je kot zadnji stal v koloni. Trčenje je bilo tako silovito, da je slednjega odbilo v odbojno ograjo in v dostavno vozilo, ki je stalo pred njim. V nesreči je življenje izgubila 52-letna Britanka, ki je bila ena izmed potnic v drugem kombiju.

Na zadnjo pot pa sta minuli teden odšla še 63-letni voznik traktorja, ki je s priklopnikom pri Krškem prevažal drva. Pri vožnji po klancu navzdol je moški zapeljal na brežino, traktor pa se je nato prevrnil in padel na voznika, ki mu ni bilo več pomoči. Tudi tretja nesreča se je zgodila pri vožnji po klancu navzdol, ko je 54-letnik pri Dornavi v blagem ovinku zapeljal z vozišča in trčil v drevo. Umrl je na kraju nesreče. Četrto življenje je ugasnilo včeraj pred rondojem Pesnica, kjer se je smrtno ponesrečil motorist.

Pešci na drugem mestu

Po podatkih generalne policijske uprave je bilo letos med smrtnimi žrtvami največ voznikov osebnih vozil (15), na drugem mestu pa so najbolj ranljivi udeleženci v prometu, pešci, umrlo jih je kar devet, sledijo motoristi (osem) in kolesarji (štirje). Med najbolj ranljivimi udeleženci so med drugim umrli 10-letni kolesar, 15-letni pešec in 91-letna peška.

Ob tem je treba poudariti, da sta se v povezavi s prometom zgodili še dve nesreči, ki pa ju policisti niso obravnavali kot prometni nesreči. V prvi je žensko povozil lasten avtomobil, ki ga je parkirala na dvorišču svoje hiše, v drugem primeru pa je moški na zasebnem zemljišču zapeljal z makadamske ceste in trčil v drevo. Po nesreči je izstopil in se postavil pred avto, ki je nato zapeljal čez njega.