Bošković se je v prvem sojenju na Okrožnem sodišču v Ljubljani zagovarjal zaradi očitkov o zlorabi položaja oziroma o nepravilnostih pri gospodarski dejavnosti med gradnjo ljubljanskega kulturno-pastoralnega centra in očitkov o nadaljevanem kaznivem dejanju poneverbe, ker naj bi z računa verske skupnosti poravnaval zasebne račune.

Julija 2017 ga je prvostopenjsko sodišče v pretežnem delu oprostilo obtožb, in sicer glede očitkov, da si je prisvojil del donacij, ki jih je Srbska pravoslavna cerkev v Sloveniji prejel za začetek gradnje kulturno-pastoralnega centra za vernike v Ljubljani in si s tem denarjem gradil stanovanjsko hišo. 

Ga je pa sodišče tedaj spoznalo krivega poneverbe oziroma protipravne prilastitve denarja, ki ga je porabil za zasebne namene, saj naj bi zase in za svojo družino s cerkvenim denarjem plačeval račune za dopolnilno zavarovanje, račune za telefon, življenjsko zavarovanje, kabelsko televizijo, mobilni telefon in naročnino za časopise. Okrožno sodišče je takrat sicer presodilo, da je pregon za določene račune, nižje od 500 evrov, zastaral. Nato je višje sodišče sodbo razveljavilo in izrazilo mnenje, da je prvostopenjsko sodišče določene račune neupravičeno štelo za zastarane.

Dovolj je imel 

Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je danes zaključilo ponovljeno sojenje. Tožilstvo je tokrat v spremenjeni obtožnici Boškoviću očitalo poneverbo in neupravičeno uporabo tujega premoženja v skupni vrednosti 33.689 evrov. Tožilka Barbara Lipovšek je v zaključnih besedah Boškoviću očitala, da je s cerkvenim denarjem plačeval osebne račune, ki z dejavnostjo cerkve nimajo nobene zveze. 

Cerkveno premoženje je po njenih besedah namenjeno za obče in posebne cerkvene potrebe, ne pa za druge namene. Ob tem je opozorila, da je Srbska pravoslavna cerkev za paroha dobro poskrbela, saj je dobival plačo v višini 1500 evrov, poleg tega pa še "enormne" duhovniške prihodke, ki da jih je zadržal zase. Z darovi vernikov naj bi namreč na leto prejel 100.000 evrov. Boškoviću zato ne bi bilo treba obremenjevati cerkvene blagajne, je še opozorila. 

Zato je tožilstvo predlagalo pogojno enoletno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let, Bošković pa bi moral povrniti tudi nezakonito pridobljeno premoženjsko korist. V prvem sojenju je bil sicer obsojen na pogojno kazen šestih mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. 

20190507_113156
Biserka Karneža
Obramba je že napovedala pritožbo.

Striktni cerkveni organi

Odvetnik obtoženega Milan Krstić je medtem predlagal, naj sodišče Boškovića oprosti vseh očitkov. Tudi Bošković je v zaključnih besedah zatrdil, da očitanega kaznivega dejanja ni storil ter da Srbska pravoslavna cerkev ni bila oškodovana. Cerkveni organi so namreč po njegovih besedah zelo striktni, njihovo pravo pa ne dopušča nobenih poneverb ali zlorab. Kot je dodal, so o obtožbah odločali najvišji organi Cerkve in ugotovili, da ni kriv očitanih dejanj. "Če bi bilo kaj narobe, bi bil nemudoma suspendiran," je poudaril. 

Krstić pa se je večkrat skliceval na ustavno ločenost države in cerkve. V omenjenem primeru država nima pristojnosti za vmešavanje, saj so o zadevi že odločili cerkveni organi, je prepričan. Bošković je imel po njegovih besedah tudi dober razlog, da je iz cerkvenih sredstev plačeval omenjene stroške: sedež cerkve je bil na naslovu, kjer je Bošković tudi živel; tam so se odvijali protokolarni dogodki, nekaj časa pa je tam živel tudi zagrebški metropolit. 

Neprepričljivi argumenti

A ti argumenti sodišča niso prepričali. Tožilstvo je namreč po besedah sodnice Mojce Kocjančič izkazalo, da so z Boškovićevimi ravnanji izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja poneverbe. Iz zagovora obtoženca, listinskih dokazov in zaslišanja prič tako izhaja, da si je je Bošković prilastil denar Srbske pravoslavne cerkve, ki ni bil uporabljen za njeno delovanje, pač pa za zasebne stroške. 

Tudi argument, da je bil sedež Cerkve v Boškovićevem stanovanju, po mnenju senata ne more vzdržati, če stroški niso povezani z delovanjem Cerkve. Kot je še ugotovilo sodišče, so se tudi vse položnice glasile na paroha ali njegove družinske člane, ne pa na Srbsko pravoslavno cerkev. Iz aktov Srbske pravoslavne cerkve tudi izhaja, da je ta dolžna poskrbeti za plačo, stanovanje in obvezno zdravstveno zavarovanje duhovnikov, ne pa za druge stroške, ki niso povezani z delovanjem institucije. Glede zagovornikovih navedb o ločenosti Cerkve in države pa se je že opredelilo višje sodišče ter potrdilo pristojnost sodišča, je še spomnila sodnica. 

Ni pa sodišče tožilstvu sledilo pri predlagani kazni. Sodišče mu je tako izreklo enako kazen kot v prvem postopku: šestmesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let, v enem letu bo moral tudi povrniti nezakonito pridobljeno premoženjsko korist v višini 33.689 evrov. Pri izreku kazni je sodišče upoštevalo Boškovićevo starost, poleg tega pa sodnica verjame, da je paroh storil veliko dobrega za Srbsko pravoslavno cerkev. 

Boškovićev zagovornik je že napovedal pritožbo, tožilstvo pa bo o tem še razmislilo.