Tisti torek pred šestimi leti se je mladenič malo pred 21. uro s skuterjem vračal domov, ko je nasproti, iz smeri avtoceste, povsem po svojem levem pasu pripeljal takrat 40-letni Zlatko Zagorc v BMW X6. Trčenje je bilo tako silovito, da je 18-letnik kljub uporabi varnostne čelade na kraju nesreče umrl.

Alkotest je pokazal, da je imel Zagorc med nesrečo v litru izdihanega zraka 0,52 mg alkohola, na cesti, kjer velja omejitev hitrosti 50 km/h, pa naj bi peljal s hitrostjo najmanj 90 km/h.

Trčenje z BMW 30. aprila 2013 je bilo usodno za 18-letnega Lenarta Krevsa. 

SODBA RAZVELJAVLJENA

Tožilec je v primeru priznanja krivde ponujal osem let, česar pa Zagorc ni sprejel. Tričlanski senat ga je nato obsodil na šest let in sedem mesecev zapora. Sodbo je potrdilo tudi višje sodišče in Zagorc je maja 2016 začel prestajati kazen. A že novembra naslednje leto je bil spet na prostosti, saj je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo. Ocenilo je namreč, da nekatera dejstva, ki so bila osnova za izrek in določitev kazni, niso bila podana v zadostni meri.

DEPRESIVEN IN TESNOBEN

Tako se je v začetku septembra lani začelo novo sojenje. A Zagorc se na prvem predobravnavnem naroku ni pojavil. Njegov odvetnik Dejan Rituper je takrat predložil le zdravniško potrdilo, v katerem je pisalo, da se obtoženi iz zdravstvenih razlogov vsaj mesec ali dva ni spodoben udeleževati obravnav. Na vprašanje, kakšne težave ima Zagorc, je Rituper takrat odgovoril, da različne, slabo pa naj bi nanj vplivalo predvsem obdobje, ki ga je preživel na zaprtem oddelku zaporov na Dobu.

Mnenje, da je Zagorc pod določenimi pogoji vendarle sposoben sojenja, sta v naslednjih mesecih spisala dva sodna izvedenca in sodnica Mojca Hode je novi predobravnavni narok razpisala za 19. april. Ta je bil na željo obrambe tik pred zdajci prestavljen na prejšnji petek in tokrat je Zagorc le prišel na sodišče. A kaj, ko je Rituper takoj spet poskusil prestaviti narok, češ da obtožencu vabilo ni bilo vročeno pravočasno. Sodnica je odvetnika zavrnila s pojasnilom, da je bil narok prestavljen na njegovo prošnjo in kot tak usklajen z obdolžencem, opozorila pa ga je tudi, naj ne izkorišča procedure za zavlačevanje postopka.

Rituper je zahteval še izločitev sodnice, ko tudi to ni obrodilo sadov, pa je napovedal, da želi zaslišati sodna izvedenca, ki sta izdelala mnenji, da je Zagorc kljub zdravstvenim težavam sposoben prisostvovati sojenju. Odvetnik namreč meni, da njegov klient tega ne zmore, Zagorc pa je dodal, da je na predobravnavni narok lahko prišel le ob pomoči antidepresivov in zdravil proti napadom tesnobe.

POSEDA PO LOKALIH?

Izvedencev ni bilo na predobravnavnem naroku, zato se je vmešal tudi odvetnik oškodovank – Lenartove mame Karmen in sestre NastjeJože Oberstar: »Obtoženca poznam že od vrtca, tudi odvetnika dobro poznam. Sodišče naj ne naseda njunim proceduralnim zlorabam in pretkanim metodam zavlačevanja. Če bo treba dokazovati sposobnost obtoženca za sojenje, bomo podali svoje dokaze in pokazali, kako obtoženec poseda v novomeških lokalih in v miru pije kavo. Naj se v obzir vzame tudi sorodnike žrtve, ki bi radi, da se postopek čim prej konča.«

Rituper mu ni ostal dolžan, zavrnil je očitek o zlorabi proceduralnega prava in navrgel: »Glede sorodnikov žrtve pa imam občutek, da oškodovanki zasledujeta le še premoženjsko korist, saj sta zadnjič povedali, da sta v sojenju pripravljeni sodelovati zgolj kot pasivni udeleženki, če jima obdolženi plača odškodnino.«

»Zagovornik krši kodeks odvetniške etike, saj razkriva podatke, ki so tajni in so stvar dogovarjanja med strankami. Ker pa je to že omenil, moram povedati tudi, da so se ti pogovori začeli na pobudo obtoženca, zato da bi se mu zmanjšala kazen. Pogovori v tej smeri so res stekli, a dogovora ni bilo, izmenjani so bili zgolj nasprotni predlogi, ki pa so tajni in so tako tudi označeni med odvetnikoma,« je bil na drugi strani odločen Oberstar.

Sodnica Hodetova je na koncu ugodila zahtevi obrambe, da opravi zaslišanje izvedencev, ki sta izdelala mnenje o Zagorčevi sposobnosti aktivnega sodelovanja na sojenju. 

RAZBURJENJE V DVORANI

»To je laž,« se je v odvetniško petelinjenje vmešal Zagorc. »Pogovori so se začeli na tvojo (Oberstarjevo, op. a.) pobudo. Želim si to končati, pripravljen sem plačati dodatno odškodnino, a kar rečeš, nič ne velja. Tudi tožilca prosim, da se dogovorimo. Vsi trpimo v tej zadevi, ne le oni,« se je razburil.

Hodetova je vihar medsebojnih obtoževanj umirila s precejšnjo težavo, Zagorc se je za svoj izbruh opravičil, k pomiritvi strasti pa je pozval tudi višji državni tožilec Bojan Avbar, ki je navzoče spomnil na latinski rek »Nihil faciamus irati« ali »Ničesar ne storimo jezni«.