Mohorko je kaznivo dejanje izvršil letos sredi poletja, 24. julija, nekaj pred polnočjo. S kuhinjskim nožem, dolžine 13,5 in širine dva centimetra, je zabodel svojega prijatelja Branka Unuka. Dejanje je storil opit in v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti zaradi kronične okvare možganov. Unuka so po napadu oskrbeli reševalci in mu kljub vbodnim ranam v srcu rešili življenje. Napadalcu so policisti odvzeli prostost in je od 24. julija v priporu. Po dobrih petih mesecih od storjenega kaznivega dejanja sta obdolženi in tožilstvo sklenila sporazum o priznanju krivde.
»V srcu sem imel tri luknje«
Sodnica je Unuka pozvala, da predloži premoženjskopravni zahtevek za povrnitev škode zaradi nastalih poškodb. Unuk je dejal, da priglaša zahtevek v višini 200.000 evrov. »Zaradi posledic poškodb sem nesposoben za delo, imam izpad dohodka, sem nezaposljiv. Stroške imam z zdravljenjem, trpim strah, bolečine, ki so posledica poškodb, prizadet je ponos, posledice čutim na duševnem zdravju – hitro se razburim. Srce mi ne dela prav, v srcu sem imel tri luknje. Posledično nimam dobre prekrvavitve, moči, hitro se utrudim, dajejo me vrtoglavice. Pešačim lahko le 200 ali 300 metrov, potem moram počivati. Ne morem se pripogniti, pa tudi ne dvigovati kakršnegakoli bremena,« je predlog premoženjskopravnega zahtevka utemeljeval Unuk. Zagovornica obdolženega Mohorka, Metka Matjašič Šerdoner, je zahtevku v celoti ugovarjala. Tudi sodnica Kosijeva je menila, da zahtevek ni dovolj utemeljen.
Okrvavljena oblačila bi imel za spomin ...
Tožilka Klementina Prejac je pojasnila, da je pri sklepanju sporazuma z obdolženim upoštevala olajševalne okoliščine, kot so njegova starost, šibko zdravstveno stanje, bistveno zmanjšana prištevnost, obžalovanje dogodka in obljuba, da tovrstnih kaznivih dejanj ne bo več ponovil. Obdolženi in tožilstvo sta se pogodila za sedem let zaporne kazni. Na vprašanje sodnice Kosijeve, ali kaznivo dejanje obžaluje, je Mohorko dejal, da mu je žal. Ker sta bila v sodni dvorani oba, Mohorko in Unuk, je sodnica Mohorku namignila, da bi se Unuku opravičil. Njegov odgovor je bil takšen, da je marsikomu v dvorani spontano ušel smeh: »Saj bom prišel domov, pa bova kakšen deci skupaj spila ...« Čisto ob koncu razprave je presenetil še z eno izjavo. Nož, s katerim je v srce zabodel Unuka, bo sodišče trajno zaseglo. »Kaj pa z vašimi okrvavljenimi oblačili, ki smo jih hranili kot dokaz?« je vprašala sodnica. Mohorko je predlagal, naj se mu vrnejo, da jih bo imel za spomin.
