Kot so sporočili iz urada predsednika republike, je Pahor podpisal ukaz o pomilostitvi Marjana Senjorja. Ukaz je objavljen v današnjem uradnem listu.

S pomilostitvijo je odločil, da se obsojencu odpusti izvršitev izrečene enotne kazni sedmih mesecev zapora, ki bi jo moral obsojeni izvršiti tako, da v obdobju dveh let opravi štiristo dvajset ur dela v splošno korist, šteto od dneva izvršljivosti sodbe.

"Predsednik se je tako odločil na podlagi nedvoumnih pozitivnih mnenj Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, Okrajnega sodišča v Mariboru, ministrstva za pravosodje ter soglasne pozitivne odločitve članov komisije za pomilostitve. Nobena od pristojnih institucij, ki v postopku podajo mnenja predsedniku republike, ni imela odklonilnega stališča glede pomilostitve," so pojasnili v uradu.

Kot so dodali, vsa omenjena mnenja "prepričljivo utemeljujejo tako odločitev, saj so po izrečeni sodbi nastale nove okoliščine, na katere obsojeni nima nikakršnega vpliva, vendar pa bistveno vplivajo na obsojenčevo življenje". Prav tako po njihovih navedbah obsojenec nima odprtih kazenskih postopkov.

Za katero dejanje je bil obsojen Senjur, zaradi varstva zasebnosti niso navedli. So pa v sporočilu za javnost zapisali, da je pri tehtanju teže in narave kaznivega dejanja ne eni strani in ocene novih okoliščin po izreku sodbe na drugi strani predsednik republike presodil, "da nove okoliščine pretehtajo v prid odločitvi o pomilostitvi, saj to narekujejo razlogi humanosti".

Gre sicer za prvo pomilostitev v aktualnem Pahorjevem mandatu, čeprav je že do konca septembra dobil več kot 30 prošenj. Tako denimo ni ugodil prošnji za pomilostitev Jureta Cekute.

Tudi v prvem predsedniškem mandatu je bil Pahor zadržan pri pomilostitvah. Prejel je 300 vlog, za pomilostitev pa se je odločil le v štirih primerih. Eden od njih je bila septembra 2015 pomilostitev lastnika Sportine Bahtijarja Bajrovića, ki je na začetku sojenja v zadevi Istrabenz priznal krivdo in dobil pogojno zaporno kazen. Pahorjeva odločitev je tedaj naletela na številne očitke.

Tarča kritik dela javnosti pa je bil Pahor tudi zaradi svoje odločitve v letu 2013, da ne ugodi prošnji za pomilostitev zdravnice Nade Cesarec. Zaradi te odločitve je tedaj komisijo za pomilostitve pri predsedniku republike zapustila nekdanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik.

Kako milostni so bili ostali predsedniki republike?

Tudi Pahorjevi predhodniki so bili zaradi pomilostitev večkrat tarča očitkov. Danilo Türk se je za pomilostitev odločil v 19 primerih, Janez Drnovšek je pomilostil 99 ljudi, Milan Kučan, ki je bil na čelu države dva mandata, pa je pomilostil kar 200 obsojencev. V prvem mandatu se je za pomilostitev odločil v 154 primerih, v drugem pa v 46 primerih.

Pomilostitveni postopek sicer določata zakon o pomilostitvi in navodilo o delu sodišč v zvezi s pomilostitvenim postopkom. V vsakem postopku s svojimi mnenji sodelujejo pristojno sodišče, državno tožilstvo, ministrstvo za pravosodje, in posebna komisija, ki jo imenuje predsednik republike. V večini primerov s svojim mnenjem sodelujejo še center za socialno delo, zavod za prestajanje kazni zapora in lečeči zdravnik.

V postopku s svojimi mnenji torej sodeluje več institucij in strokovnjakov, ki vsak primer temeljito preučijo in svoja mnenja tudi utemeljijo. Predsednik republike na njihova mnenja formalno ni vezan, so mu pa v veliko pomoč pri odločitvi, so nedavno zapisali v uradu.