NEPRAVNOMOČNO

Kamenikova sodelavca nenadoma priznala krivdo

S.S. / Novice Svet24
15. 7. 2018, 20.04
Deli članek:

Celjana Emir Hasičić in Ljubljančan Simon Lucaj sta te dni na celjskem okrožnem sodišču priznala krivdo zaradi poskusa prodaje 47 kilogramov kokaina, vrednega dva milijona evrov.

vszi
Kamenika so maja 2016 prijeli v Italiji in mu v avtu s celjsko registrsko oznako zasegli 47 kilogramov kokaina (fotografija je simbolična).

Hasičić je bil obsojen na tri leta zapora, Lucaj še na pol leta več, oba pa morata plačati tudi stranske denarne kazni. Prvi 8000 evrov, drugi 10 tisočakov.

Krivdo sta sicer priznala na obravnavi, na kateri bi morali prek videokonference zaslišati Kristijana Kamenika, ki je kokain za dvojico nabavil v Italiji. A kokain do Slovenije ni prišel, saj so italijanski kriminalisti maja 2016 Kamenika aretirali v trenutku, ko je imel v vozilu s celjskimi registrskimi tablicami 47 kilogramov kokaina. Obsodili so ga na osem let zapora, kazen trenutno prestaja v zaporu v kraju Spoleto v pokrajini Perugia.Hasičić in Lucaj sta krivdo priznala po tem, ko je sodnica na zadnjih obravnavah prebrala že skoraj celoten spis, prisotni pa so poslušali tudi prisluhe, do katerih so kriminalisti prišli na osnovi tajnega opazovanja. Glede na to, da so prisluhi potrdili vpletenost dvojice v preprodajo kokaina, sta se očitno odločila, da krivdo le priznata, čeprav sta jo na začetku sojenja vztrajno zanikala. Hasičić je sicer v svojem zagovoru zatrjeval, da se s Kamenikom sploh ne poznata, Lucaj pa, da je bil z njim v stiku le zato, ker mu je bil Konjičan dolžan 20.000 evrov, ki mu jih je posodil. Sodba še ni pravnomočna.

STA
Kamenik kazen prestaja v zaporu v kraju Spoleto v pokrajini Perugia.

Tekačevo v rokah višjih sodnikov

Kamenika, ki je, kot rečeno, zaprt v Italiji, pa na celjskem okrožnem sodišču še vedno čaka postopek v zadevi Tekačevo. Za zaplet je v začetku leta poskrbel sodnik, ki je iz spisa izločil odredbo o preiskavi, v kateri so bili Kameniku zaseženi športni copati, ki so za tožilstvo ključni dokaz, da je bil usodne noči na kraju zločina. O tem, ali bodo zloglasne »najkice« ostale v spisu, mora odločiti višje sodišče. In če bodo višji sodniki prikimali argumentom prvostopenjskih kolegov, je malo verjetno, da bo primer sploh kdaj dobil sodni epilog.Spomnimo: 5. marca 1997 so v Tekačevem na domačiji s hišno številko devet sosedje našli v glavo ustreljene 75-letnega Štefana Poharca, njegovo tri leta mlajšo ženo Frančiško ter njuni podnajemnici, 32-letno Heleno Krošlin in njeno hčer Viktorijo, še ne polnoletno dijakinjo drugega letnika srednje trgovske šole v Celju. Kriminalisti so med preiskavo ugotovili, da so bili umorjeni dan prej.