29. člen KZ-1
Ni prišteven storilec, ki ob storitvi protipravnega dejanja ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi duševne motnje ali duševne manjrazvitosti.
Glavna obravnava proti Marku Abramu, ki je obtožen dvojnega umora, se bo na koprskem okrožnem sodišču začela predvidoma 14. junija, na njej pa tožilstvo zanj ne bo predstavilo obtožnice, ampak predlog za izrek obveznega psihiatričnega zdravljenja.
Kot je znano, je grozljiv zločin vasico Lukovec pri Štanjelu, ki šteje komaj kakih 15 duš, pretresel 20. marca lani, ko je Abram s sekiro umoril 31-letnega brata in 80-letno babico, trupli obglavil, glavi sežgal v peči in poklical policijo.
Ukrep se sme izvajati največ pet let
Zagovornik 36-letnika, odvetnik Gorazd Gabrič, je na januarskem predobravnavnem naroku predlagal postavitev tričlanske komisije za izvedenska mnenja ljubljanske medicinske fakultete, ki se je morala opredeliti glede temeljnega vprašanja, ali se je Abram sploh sposoben izreči o krivdi. In izvedenci so zdaj ugotovili, da je bil v kritičnem času neprišteven, zato so tudi tožilci prvotno obtožbo spremenili v predlog za izrek varnostnega ukrepa. Če bodo Abramu izrekli varnostni ukrep, ga bodo na mariborski enoti za forenzično psihiatrijo smeli izvajati največ pet let. Obdobje hospitalizacije se sicer lahko na podlagi zakona o duševnem zdravju tudi podaljša.
Rešil se je neozdravljive bolezni
Znan je tudi primer Roberta Supančiča iz Zgornje Kungote, ki je aprila 2003 umoril svojo mamo. Sodni izvedenci so ocenili, da je zaradi shizofrenije zločin storil neprišteven in Supančič je za pet let pristal na psihiatriji. Potem pa je decembra 2014 roko dvignil še nad očeta. V tem primeru so sodni izvedenci menili drugače, in sicer da je povsem zdrav, njegovo »igranje« pa vredno oskarja. Sodniki so ga za drugi umor potem »nagradili« z 28 leti zapora.
