Delo v gozdu

Slovenija v evropskem vrhu po nezgodah pri sečnji drevja

Eva Milošič
21. 4. 2018, 12.30
Deli članek:

Pri sečnji in spravilu lesa v gozdu se vsako leto zgodi precej delovnih nesreč, žal se jih kar nekaj konča tragično. Najbolj črni leti do zdaj sta bili 2011 in 2014.

Č.G. / Novice Svet24
Analize nezgod kažejo, da so ponesrečenci pretežno kmetje in drugi lastniki gozdov, najpogosteje stari med 30 in 70 let.

Na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) so opozorili, da se naša država na področju nezgod pri delu v zasebnih gozdovih uvršča v sam evropski vrh: »Ugotovljeno je, da so nezgode pri delu v gozdu v Sloveniji od dva- do trikrat pogostejše kot v Avstriji ali Nemčiji ter kar desetkrat pogostejše kot na Švedskem.«

Preveč prezrto

Iz navedenega je razvidno, da je pri nas vprašanje varnosti pri delu vse preveč prezrto: »Slovenci prepogosto gremo v gozd s prepričanjem, da se nam nič ne more pripetiti. Zaščitni čeladi se posmehujemo, zaščitne rokavice so nam v napoto, v zaščitnih hlačah nam je vroče, težki terenski čevlji so neudobni, stara motorna žaga dobro deluje že 20 let, kabina na traktorju moti preglednost pri delu in tako dalje.« Povedali so, da se v zadnjem desetletju vsako leto pri delu v zasebnih gozdovih smrtno ponesreči od 10 do 20 ljudi: »Zadnja leta, odkar je cena fosilnih goriv za ogrevanje visoka, beležimo tako povečan posek v gozdovih kot povečano število nesreč. Najbolj črni leti do zdaj sta bili 2011 in 2014, ko je življenje v gozdu izgubilo 18 ljudi. Poleg tega se vsako leto pri delu v gozdu huje poškoduje še od tri- do štirikrat toliko ljudi, od katerih ima večina trajne posledice v obliki lažje ali težje invalidnosti.«

Pri sečnji drevja

Analize nezgod, ki jih opravljajo na ZGS, kažejo, da so ponesrečenci pretežno kmetje in drugi lastniki gozdov, najpogosteje stari med 30 in 70 let, čeprav se porazdelitev po starosti nagiba k starejšim. »Največ nezgod se pripeti pri sečnji drevja, pri čemer so najbolj izpostavljene glava in noge. Gozdarji še vedno opažamo, da gozdni posestniki pri delu ne uporabljajo niti najnujnejših osebnih zaščitnih sredstev. Kar četrtina nezgod se pripeti v soboto, pogostost narašča od ponedeljka do sobote, več v popoldanskih urah. To samo potrjuje znano dejstvo, da je večina lastnikov gozdov tudi zaposlenih in da je večja verjetnost za nezgodo takrat, ko smo utrujeni,« so dejali na ZGS. Opozorili so, da se nevarnostim, ki izhajajo iz narave dela in delovnega okolja, pridružujejo še tiste, ki jih povzroča pomanjkanje znanja, izkušenj in ustrezne opreme.