Jeseniška deklica

Zagovornika krvnikov dveletne Arine: ona ni mogla zaznati materinske dolžnosti, on ni bil njen očim

J.P./STA
20. 3. 2018, 12.20
Posodobljeno: 20. 3. 2018, 14.22
Deli članek:

Senat Višjega sodišča v Ljubljani je danes obravnaval pritožbi Sande Alibabić in Mirzana Jakupija, ki sta bila na prvi stopnji spoznana za kriva več kaznivih dejanj surovega ravnanja in povzročitve telesnih poškodb, ki so vodile do smrti dveletne deklice.

STA
Zagovornika Alibabićeve in Jakupija sta višjemu sodišču predstavila pritožbo na sodbo v primeru jeseniške deklice (fotografija je arhivska).

Sodnica poročevalka je predstavila sodbo Okrožnega sodišča v Kranju, ki je 28. septembra lani Alibabićevo in Jakupija spoznalo za kriva vrste kaznivih dejanj, ki so julija 2016 vodila v smrt dveletne Arine, hčerke obdolženke. Sodišče je ugotovilo, da sta od januarja do julija 2016 surovo ravnala in trpinčila deklico ter ji povzročala telesne in duševne bolečine, kazniva dejanja pa sta storila v sostorilstvu, pri čemer je en deklici zadajal poškodbe, drugi, ki jo je bil dolžan zaščiti, pa je to dopuščal.

Odločitev višjega sodišča bo izdana pisno.

Alibabićevi je bilo prisojenih 23 let zapora, Jakupiju pa 21 let zapora.

Pritožbi

Čeprav zagovornika Alibabićeve in Jakupija nista predlagala izločitve javnosti ob predstavitvi sodbe, pa je senat višjega sodišča po uradni dolžnosti sklenil izključiti javnost iz obravnave v delu, ko so predstavili izpoved treh hčera Alibabićeve in mnenje izvedenca psihiatrične stroke.

Zagovornika obdolžencev sta danes predstavila pritožbi na prvostopenjsko sodbo. Darja Roblek, zagovornica Alibabićeve, je opozorila, da sta psiholog in izvedenec psihiatrije pri Alibabićevi ugotovila, da do svojih otrok nima empatije oz. je ta zelo zmanjšana. Zato se ji postavlja vprašanje, kako bi lahko mati brez empatije do svoji otrok, kar je lastnost, na katero ne more sama vplivati, sploh zaznala dolžnost, da prepreči protipravne posledice, torej poškodbe otroku.

Med drugim je imela pripombe tudi na ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da sta obdolženca sočasno izvršila več kaznivih dejanj, torej da je en deklici zadajal poškodbe, drugi pa je to dopuščal. Kot je dejala, pri vrsti dejanj nista mogla delovati sočasno.

Jakupijev odvetnik Damijan Pavlin pa prvostopenjski sodbi očita, da ne podaja odgovorov na vprašanje, kaj konkretno je Jakupi storil. Po njegovem mnenju bi moralo sodišče za vsako kaznivo dejanje, ne pa v sklopu konkretno navesti, kateri od njiju je zadal poškodbo deklici in kateri je to dopuščal. Z nedefiniranjem tega se po njegovem mnenju krši individualnost kazenske odgovornosti vsakega posameznika.

Prav tako meni, da Jakupijeva dolžnost, da preprečuje nasilje nad deklico, ni izhajala iz tega, da bi bil Jakupi očim deklice, saj to ni bil. Šele v letu, ko je deklica umrla, se je namreč razvezal od nekdanje soproge, prav tako z Alibabićevo nista bila v zvezi tako dolgo, da bi se lahko štelo za zunajzakonsko skupnost.

Pavlin sicer dopušča možnost, da bo višje sodišče zavrnilo pritožbo. A če ga že mora kaznovati, naj bo to v milejši obliki, je predlagal.