V preteklih enajstih dneh se je na slovenskih cestah zgodilo sedem prometnih nesreč s smrtnim izidom, v njih pa je življenje izgubilo kar osem ljudi, med njimi tudi petmesečni dojenček. Po podatkih Generalne policijske uprave so letos slovenske ceste terjale že 24 smrtnih žrtev, kar je ravno toliko kot v enakem obdobju preteklega leta.
Negativen trend
V EU je bilo lani po podatkih komisije na cestah 50 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev. V Sloveniji jih je bilo 63 na milijon prebivalcev. Več smrtnih žrtev na milijon prebivalcev kot Slovenija je lani naštelo le sedem članic, tako da so slovenske ceste med bolj krvavimi v EU. Tudi trend je v Sloveniji negativen. Leta 2010 je država naštela 67 smrtnih primerov na milijon prebivalcev, leta 2015 se je ta številka zmanjšala na 58, a nato lani znova zvišala – na 63.
Slovenija med najslabšimi
Na letni ravni je Slovenija lani zabeležila osemodstotno povečanje števila smrtnih žrtev, v obdobju 2010–2016 pa šestodstotno zmanjšanje. Na letni ravni sta slabši le dve članici, v večletnem obdobju pa le štiri, od tega tri z zelo nizko smrtnostjo na cestah in Malta, ki za lani ni posredovala ustreznih podatkov.
Najnevarnejše ceste zunaj naselij
Največ ljudi, kar 55 odstotkov, je lani izgubilo življenje na cestah zunaj naselij, sledijo urbana območja s 37 odstotki. Najmanj pa je smrtnih žrtev na avtocestah, in sicer osem odstotkov. Največ ljudi umre v avtomobilih, 46 odstotkov. Sicer pa je največ smrtnih žrtev med pešci, 21 odstotkov. Število smrtnih primerov med pešci se tudi počasneje zmanjšuje kot sicer. Štirinajst odstotkov smrtnih žrtev je motoristov, osem odstotkov pa kolesarjev.
Na eno smrtno žrtev pet hudo poškodovanih
Komisija je lani sploh prvič objavila tudi podatke o hudo poškodovanih iz 16 članic, tudi Slovenije, ki predstavljajo 80 odstotkov prebivalstva EU. Na podlagi teh podatkov ocenjuje, da je bilo lani na cestah v EU hudo poškodovanih 135 tisoč ljudi, zlasti pešcev, kolesarjev in motoristov. V povprečju je na vsako smrtno žrtev pet hudo ranjenih.
