Glavna obravnava

Bošković z dovoljenjem plačeval iz cerkvenega denarja

T.L./STA
21. 6. 2016, 13.52
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Je na zaslišanju prič dejala Milena Božič, ki je parohu Srbske pravoslavne cerkve Peranu Boškoviću pomagala pri knjiženju izdatkov in prihodkov.

Arhiv Svet24
Paroh SPC Peran Bošković

Na Okrožnem sodišču v Ljubljani se je z zaslišanjem prič nadaljevala glavna obravnava v zadevi, v kateri tožilstvo parohu Srbske pravoslavne cerkve Peranu Boškoviću očita zlorabo položaja in uporabo tujega premoženja. Zaslišane priče so danes potrdile, da je imel Bošković dovoljenje, da iz cerkvenega denarja pokriva zasebne stroške.

Tožilstvo Boškoviću očita, da je pri gradnji kulturno-pastoralnega centra v Ljubljani nekaterim družbam plačeval račune za storitve, ki niso bile opravljene. Prilastil naj bi si tudi del keramike in parketa. Očita mu tudi, da je iz denarja Cerkve pokrival stroške članov svoje družine.

Plače si ni izplačeval

Milena Božič, ki je Boškoviću pomagala pri knjiženju izdatkov in prihodkov, izdelavi končnih računov in bila navzoča pri zunanjih cerkvenih revizijah, je povedala, da je bil Bošković z zagrebškim metropolitom dogovorjen, da lahko osebne izdatke pokriva iz cerkvenih prihodkov, to pa zato, ker si ni izplačeval plače. Kot je pojasnila, parohom v Srbski pravoslavni cerkvi namreč pripada plača iz cerkvenega premoženja v višini 1500 evrov, ki pa si jih Bošković ni izplačeval.

Tudi revizije, ki so jih v Cerkveni občini Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani opravljali metropolija v Zagrebu in glavni sedež Srbske pravoslavne cerkve v Beogradu po njenih besedah niso nikoli pokazale nepravilnosti. Povedala je še, da bil sedež ljubljanske cerkvene občine v Boškovićevem stanovanju.

Dohodke si delita cerkev in paroh

Paroh v Srbski pravoslavni cerkvi v Kopru Tomo Ćirković, ki je v Ljubljani občasno nadomeščal Boškovića, je povedal, da del dohodkov v Srbski pravoslavni cerkvi pripada parohu, del pa Cerkvi. Slednja dobi denar od prodaje sveč, knjig in podobno, paroh pa od krstov, pogrebov in drugega.

Bošković naj bi iz tega naslova letno zaslužil okoli 100.000 evrov, od katerih je po besedah Ćirkovića zalagal denar tudi za gradnjo kulturno-pastoralnega centra. Povedal je, da težav v zvezi s tem ni bilo, so pa se pojavile potem, ko je za paroha v Ljubljano prišel Željko Lubarda in začel problematizirati določene stvari. Lubarda je zoper Boškovića tudi podal kazensko ovadbo.

Sodišče je danes zaslišalo tudi nekatere izvajalce del, ki naj bi jim Bošković po očitkih iz obtožnice za opravljena dela plačeval preveč in jim tako pridobil protipravno premoženjsko korist. Tako direktor podjetja Printlab, ki je v omenjenem centru naredilo digitalne freske, Darko Radanović kot Vojislav Antić, ki je bil odgovorni vodja del za polaganje keramike in nekaterih drugih del, sta dejala, da so računi temeljili na dejansko opravljenih delih in porabljenem materialu. Je pa Radanović povedal, da so bila nekatera dela plačana prej, preden so bila izvedena.

Naslednji narok bo v petek, ko bo med drugim zaslišan Lubarda.