Črna kronika

Velike nepravilnosti v bohinjskih hotelih

STA/G.G.
11. 9. 2014, 10.27
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Gorenjski kriminalisti so zaključili zahtevno preiskavo s področja gospodarskega kriminala. Kazniva dejanja so povezana z izvajanjem turistične dejavnosti na območju Bohinja. Ovadili so tri osebe, ki so povzročile škodo v višini 750 tisoč evrov. Po neuradnih podatkih je zadeva povezana z dogajanjem v bohinjskih hotelih, ki so v lasti Zmaga Pačnika.

Profimedia

V kršitvah temeljih pravic delavcev gre za naklepno kaznivo dejanje, v katerem pristojna oseba, ki odloča o pravicah delavcev, ne ravna po predpisih z delovnega razmerja. Gre zlasti za kršitve glede sklenitve ali prenehanja delovnega razmerja, o osebnem dohodku in nadomestilih osebnega dohodka, delovnem času, počitku ipd. Storilec se zaveda nezakonitosti svojih ravnanj, delavca pa s tem prikrajša za temeljne pravice z delovnega razmerja. Tudi pri zaposlovanju na črno gre za naklepno kaznivo dejanje, v katerem pa storilec omejuje pravice delavca, ki izhajajo z delovnega razmerja. 

Vse tri ovadene osebe, ki so zavestno delovale v skupnem interesu, so osumljene več premoženjskih kaznivih dejanj, ena pa tudi kaznivih dejanj zoper gospodarstvo ter zoper delovno razmerje in socialno varnost. 


Skupna premoženjska škoda, ki so jo ovadeni med leti 2010 in 2012 povzročili z nezakonitimi posli znaša preko 750.000 eurov, povezana pa je z neizpolnjevanjem obveznosti do dobaviteljev, neenakopravno obravnavo upnikov pri plačevanju dolgov, neplačevanjem prispevkov z delovnega razmerja in plač zaposlenim, zaposlovanjem in delom na črno ter poneverbo in neplačevanjem davkov.

Kriminalisti so v preiskavi ugotovili, da je turistična družba iz Bohinja, ki jo je vodil prvoosumljeni, v letu 2010 pridobila pravico do uporabe nekaterih bohinjskih hotelskih kompleksov, ki so pri tekočem poslovanju kmalu začeli ustvarjati izgubo in povzročati dolg do dobaviteljev in zaposlenih. Osumljenec je v tem času kršil tudi predpise o zaposlitvi, več delavcev ni prijavil za ustrezno zavarovanje in ni izpolnjeval obveznosti iz delovnega razmerja.

Zaradi težav s tekočim poslovanjem turistične družbe je prvoosumljeni s soglasjem najemodajalca zato ustanovil podjetje za upravljanje in vodenje, preko katerega je koriščenje istih turističnih kapacitet, prav tako s soglasjem tega najemodajalca, zaupal novi turistični družbi oziroma ponovno sebi.

Ta družba je kot podnajemnica prevzela dolgove iz prvega najema in se zavezala, da jih bo v roku poplačala. Tudi v tem primeru je prvoosumljeni kršil predpise o zaposlitvi, zaposloval je na črno, nezakonito si je tudi prilastil za več kot 270.000 eurov sredstev iz poslovanja družbe, dolgov pa ponovno ni poravnal. Družba, ki jo je vodil, v istem letu tudi ni oddala obračuna davka od dohodka pravnih oseb, niti davka ni plačala. Na ta način se je izognila plačilu še okrog 75.000 eurov davčnih obveznosti.

To poslovanje je nadziral najemodajalec, kjer pa z njegove strani postavljena oseba dolgov upnikov ni obravnavala enakopravno, saj je ne glede na računovodske predpise finančne prilive turistične družbe preusmerjala samo na njegovo podjetje, medtem, ko ostalih dolgov ni plačevala. Vsi trije ovadeni so zato v tej zvezi osumljeni poslovnih goljufij.