Črna kronika

Območje okoli Pivke stresel močan potres

STA/M.J.
22. 4. 2014, 19.43
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Območje v bližini Pivke je ob 10.58 stresel močan potresni sunek, ki so ga čutili po vsej Sloveniji in zunaj nje. Magnituda potresa je bila 4,4 stopnje, intenziteta potresa pa ni presegla VI. stopnje po evropski potresni lestvici. Potres ni povzročil večje škode, je pa povzročil nekaj strahu. Začasno so evakuirali učence štirih osnovnih šol.

Sunek, ki je trajal nekaj sekund, so čutili prebivalci celotne Slovenije, pa tudi prebivalci Trsta, Reke, hrvaške Istre in Zagreba. Z Reke so poročali, da so se tla okrog 11. ure dvakrat na kratko zamajala. Sodeč po telefonskih klicih bralcev se niti starejši Rečani ne spomnijo takšnega tresenja tal v mestu, je poročal novičarski tportal.hr.

O potresu so pričali tudi prebivalci hrvaške Istre. Čutili so ga tudi v Zagrebu, ki je od žarišča oddaljen približno 200 kilometrov.

Zaradi potresa, ki je imel žarišče šest kilometrov jugovzhodno od Pivke, so na območju med Pivko in Ilirsko Bistrico poškodovani nekateri objekti, je pojasnil dežurni seizmolog Matjaž Godec. Po njegovih besedah je po do sedaj zbranih podatkih intenziteta potresa ocenjena na VI. stopnjo po evropski potresni lestvici.

Med prvimi podatki, ki so jih po potresu prejeli na Agenciji RS za okolje (Arso), ni bilo nobene poškodbe na objektih, zaradi česar so ocenjevali, da intenziteta potresa ne bo presegla V. stopnje po 12-stopenjski evropski potresni lestvici. Nato paso prejeli tudi podatke o poškodbah na objektih, po katerih intenziteta potresa ne bo presegla VI. stopnje.

Kot je pojasnil Godec, gre za manjše odpadanje koščkov ometa in lasaste razpoke na ozkem območju poškodb med Ilirsko Bistrico in Pivko. Žarišče je bilo namreč po njegovih besedah globoko - 20 kilometrov. V takšnih primerih se potres čuti na širokem območju, toda na območju nad žariščem učinki niso tako močni, pravi Godec.

Namestnik poveljnika Občinskega štaba CZ Postojna Klemen Grilj je sporočil, da so v Postojni opazili manjše poškodbe na nekaterih objektih. Gre predvsem za večstanovanjske objekte, s katerih so odpadli kosi ometa na Ljubljanski cesti in Gregorčičevem drevoredu. Nekaj strešnikov je padlo s stanovanjskega objekta na Tomšičevi ulici, iz večstanovanjskega objekta na Ulici prekomorskih brigad pa je odpadel strop nad vhodom v objekt. Drugih poškodb, ki bi bile posledice potresa, ni opaziti, prav tako o njih na postojnski občini niso bili obveščeni.

Nekateri objekti so bili poškodovani tudi na ilirskobistriškem območju. Kot je za STA povedal Luka Špilar iz Civilne zaščite Ilirska Bistrica, gre predvsem za poškodbe na starejših objektih, ki so slabše vzdrževani. "Gre za zelo majhno ali neznatno škodo, medtem ko na novejših objektih poškodb ni opaziti," je še dodal Špilar.

Stropi so popustili tudi ponekod v Pivki, vendar o večji škodi ne poročajo, je za STA povedal poveljnik Civilne zaščite občine Pivka Jože Morelj. V osnovni šoli Pivka se je poškodoval del stropa. Občina Pivka je aktivirala občinski štab civilne zaščite, ki pa so ga ob 15. uri razpustili, je še povedal Morelj.

Zaradi potresa so v vseh šolah in njihovih podružnicah na Pivškem prekinili pouk, učenci pa so pod nadzorom ostali zunaj do odhoda šolskih avtobusnih prevozov. Pouk so prekinili, vendar pozneje nadaljevali tudi na Osnovni šoli Ilirska Bistrica, na šolskem centru Postojna in v ljubljanski Osnovni šoli Riharda Jakopiča.

Ljubljanski župan Zoran Jankovič je na novinarski konferenci zagotovil, da ima Ljubljana že narejen načrt, kako ravnati, če bi prišlo do močnejšega potresa: "Eden od razlogov, zakaj so določena območja ostala nepozidana oziroma niso predlagana za pozidavo, je ravno to, da lahko na teh območjih, ki so ravna, ki so blizu dostopa do cest, kjer zraven ni objektov, postavimo šotore v primeru kakšnih hujših posledic in tam organiziramo življenje. Da, imamo tak načrt pripravljen in upam, da bo samo ostal pripravljen."

Po besedah tajnika svetovne seizmološke organizacije in profesorja na tržaški univerzi Petra Suhadolca je bil potres na prelomu, ki je del snežniškega nariva. "Gre za območje, kjer so tudi v preteklosti beležili močnejše potrese - zadnjega pred kakimi desetimi leti, ki pa niso presegali magnitude 5,5," je dejal za portal Slovencev v Italiji slomedia.it.

Nihče ne more natančno reči, ali lahko pričakujemo še kakšen močnejši sunek ali gre za nekaj povsem rutinskega, pravi. Če pa sklepajo na podlagi izkušenj s tega območja, je bil danes glavni potres, kateremu bo sledila vrsta sunkov. To bo trajalo več mesecev, a se bodo počasi umirjali, pravi Suhadolc. "Zaenkrat smo lahko pomirjeni," je dejal.

Na območju potresa so sicer podobne potresne sunke zabeležili tudi v preteklih letih. Maja 1995 je to območje stresel potres VI. stopnje po evropski potresni lestvici, junija 2002, aprila 2005 in oktobra 2010 pa potresi V. stopnje.