Približno 8–10 mesecev, preden se rodimo v fizično telo, naša duša začne izbirati starše, ki so najbolj primerni za naš razvoj, ki ga potrebujemo v tem življenju.

Kaj pa je sploh izbira? Izbira je, da izberemo nekaj zase.

ŽELJA PO SPREJETJU

Naučeni smo bili, da smo izbirali za druge ali da so drugi izbirali za nas. Ko pa smo se odločili, da bomo nekaj izbrali zase, so nas drugi velikokrat delali napačne in nismo dobili podpore. Kaj smo začeli početi? Izbirati smo začeli za druge, predvsem, da bi druge zadovoljili, da bi nas ljudje imeli radi in bi nas sprejeli. In to tisti, ki jih imamo najraje.

A pri tem se zelo hitro zgodi, da izgubimo sebe in ne vemo več, kaj prav in kaj je narobe, približno tako, kot da ne vemo več, ali nam je bila všeč zelena barva ali rdeča. Kar naenkrat postanemo zmedeni in izgubljeni in življenje počasi nima več smisla in vrednosti, kar nas pripelje do depresije, nevroze, visokega pritiska, vrtoglavice, poslabšanja vida, lahko nastanejo tudi alergije in še kaj ...

OSEBNA IZPOVED

Najraje ponazorim s svojim primerom. Bila sem nezakonski otrok, nisem bila sprejeta ne od očima ne od mame in vedno sem si želela, da bi me opazili. Izbirala sem, da bi ugajala staršem, da bi bila opažena, in globoko v sebi sem razvila tehniko »pridnosti«, da bi ugajala vsem in da bi me pohvalili. In seveda – ni delovalo. To sem počela, dokler se nisem začela ukvarjati sama s seboj. Pred tem me nihče ni vprašal: Magdalena, kaj bi pa ti izbrala zase? To se nabira v nas, dokler ne prideš do točke, ko se vprašaš: Kje sem jaz? Kdo sem jaz? Kaj je bistvo mojega življenja in kam sem namenjen/-a? Ko si enkrat v zavedanju, ne odhajaš več v preteklost, saj sploh ni več pomembna, in vsakokrat, ko ponavljamo zgodbice in pravljice iz preteklosti, smo v isti energiji in nič ne spremenimo. Samo hvaležnost očetu in mami za življenje in vse izkušnje, ki smo jih doživeli, je iztočnica za našo moč, ki jo imamo v sebi. Prav zato smo tudi skreirali, da smo si izbrali take starše.

ZAVEDANJE

Ko začnemo izbirati zase iz zavedanja, postane življenje lahkotnejše. Če ti je lahkotno, izbereš, če ti je težko, ne izbereš. Ko si enkrat dovoliš, da obstaja kaj več kot to, kar živimo, začneš zaupati sebi in vesolju. Začnimo se spraševati: Kaj vse je možno zame, na kar nisem nikoli pomislil/-a? Ni napačnih izbir. Vse izbire, ki smo jih do zdaj izbirali, smo sami skreirali. Zato ne sodimo drugih ljudi, češ da so krivi za naše življenje. Vsaka izbira nekaj ustvari in z vsako izbiro se kaj naučimo. Izbira je tudi zaupanje.

Kot neskončno bitje imamo vse možnosti izbire. Ves čas pa se ukvarjamo samo s tem, kar ni mogoče in kar smo naredili narobe. Redkokdaj se vprašamo, kaj vse je še mogoče za nas. Ko izbiramo možnosti zase, navdihujemo tudi druge, da izbirajo, in se naše in njihovo življenje izboljša.