Gospe iz višjih slojev so v astroloških knjigah preverile ugodnost trenutka za vsako najmanjše dejanje. Redno so obiskovale židovske čarovnice, ki so jim razlagale sanje. Zelo so cenile tudi sirske vedeževalce, ki so prerokovali iz pljuč ubitega goloba.

Možje so bili zaradi tega izredno zaskrbljeni in nezadovoljni. Ženske namreč niso hotele samo izvedeti, kaj jih čaka v prihodnosti, pač pa so želele sedanjost – s pomočjo magije – spreminjati tako, da jim je kar najbolj koristila. In če možički ne bi bili dovolj poslušni, bi lahko nenadno zboleli ali celo prerano umrli. Zaradi tega so možje večkrat poskušali prepovedati vedeževanje in vedeževalce izgnati iz države, vendar vedno brez uspeha.

Vedeževanje je bilo tako priljubljeno zato, ker so ljudje verjeli, da dogodki, ki se bodo šele zgodili, mečejo senco pred sebe – v sedanjost, podobno kot sončna svetloba ustvarja sence predmetov. Zato so smatrali, da so nenavadni dogodki znamenje volje bogov in smeri razvoja dogodkov. Dober predznak jim je vlival samozavest, slab znak pa je bil opozorilo za nevarnost in neodobravanje bogov. V Hermesovem svetišču so ljudje - seveda so morali najprej plačati določeno ceno - zašepetali svoje vprašanje v uho kipu boga Hermesa. Nato so si morali zatisniti ušesa in ko so prišli iz svetišča na ulico, je prva pripomba, ki so jo slučajno slišali, pomenila božji odgovor na izrečeno vprašanje.

hermes
dreamstime
hermes

Med izobraženci pa je bila najbolj cenjena oblika vedeževanja astrologija. V starem Rimu so vladarji za vse politične odločitve najprej vprašali za nasvet astrologe. Predvsem Avgust in Tiberij sta astrologijo zelo cenila in upoštevala. Domicijan je ukazal, da astrologi analizirajo horoskope vodilnih državnikov, da bi pri njih odkril morebitne uporniške nagibe. Takšne ljudi so potem hitro premestili v kakšno oddaljeno provinco ali pa celo zahrbtno umorili.

Po drugi strani pa je astrologija lahko bila za vladarje tudi zelo nevarna. Astrološka napoved nekomu, da se bo povzpel na vladarski prestol, ga je lahko tako ohrabrila, da je to tudi zares poskušal in si pridobil mnogo privržencev predvsem med ljudmi, ki so astrologijo upoštevali in cenili. Zaradi tega je oblast astrologe večkrat poskušala izgnati iz Rima, vendar so bili vedno neuspešni.

NESREČNI TEO

Leta 371 našega štetja, v obdobju krščanskega vladarja Valentinija, so sodili skupini ljudi za izdajo, ker so poskušali - verjetno brez zlobnih namenov - odkriti, kdo bo nadomestil vladarja po njegovi smrti. Pri tem so uporabili zelo zanimiv postopek. V okroglo kovinsko ploščo so bile vrezane črke grške abecede. Na nit so obesili prstan in ga zanihali. Prstan je nihal od ene črke do druge in izpisal "TEO". Ker je bilo enemu od vladarjevih sodelavcev ime Teodorij, so bili prepričani, da bo to prav on. Ko se je to izvedelo in so bili razkriti, so jih takoj usmrtili, skupaj z njimi pa tudi nesrečnega in nič krivega Teodorija. A zanimivo je, da se prstan le ni zmotil: ko je Valentinij umrl, ga je leta 387 nasledil Teodozij!

Politične prerokbe so bile zelo pomembne že v najstarejših časih. V Egiptu naj bi Nefertij, prerok, ki je živel okoli leta 2600 pred našim štetjem, napovedal oblast Amunemheta I, ki je potem res zavladal leta 1990 pred našim štetjem. Ta prerokba je zelo olajšala njegov politični vzpon in boj za oblast.

CEZARJEVI SVETI PIŠČANCI

Tudi v vojnih časih so bile prerokbe zelo pomembne. Rimska vladarja Julij Cezar in Mark Antonij sta za napoved bojev s sabo vedno nosila svete piščance. Le-te so usmrtili in nato iz njihove drobovine napovedali izide bitk.

Julijus Cezar
Wikipedija
Julijus Cezar

Zgodovinar Amijan Marcelin je zabeležil, da se je leta 359 zgodil strašen dogodek, ki je oznanjal, da se bo gospodarsko stanje pokrajine poslabšalo in da bo nastopila kriza. Dogodek, ki ga je tako pretresel, je bilo rojstvo dojenčka, ki je imel spačen obraz: dve glavi, štiri oči in zelo mala ušesa.

V politične namene so zelo pogosto uporabljali tudi že omenjene "sibilske knjige". Nazadnje so jih za prerokovanje uporabili leta 363, potem pa so jih na žalost sežgali. Tako smo izgubili izredno dragocen vir za preučevanje več tisočletij starih magičnih ritualov in tradicij.

Predhodne članke najdete na povezavah:

Zgodovina magije - 3 del: Grki in zlobne čarovnice TUKAJ

Zgodovina magije - 2. del: Starodavni rituali TUKAJ

Zgodovina magije - 1. del: TUKAJ