Film Matrica se komu morda zdi znanstvena fantastika: življenje v navideznem svetu, ki se obeta v prihodnosti. Napaka – iluzije nas v matrico zasužnjujejo tukaj in zdaj.

Celotna organizacija življenja je postala osredotočena na iskanje iluzij in avtomatsko poslušnost institucijam in idejam, ki niso takšne, kot se zdi.
V zelo resničnem smislu smo zasužnjeni. Za to so krive iluzije, ki so vse okoli nas in s katerimi smo prežeti. 
In katere so najpogostejše iluzije, ki nas v matrici zasužnjujejo?

Iluzija zakonov in avtoritet

Večini od nas spoštovanje zakonov pomeni moralno obvezo, čeprav po drugi strani številni primeri korupcije in škandalov kažejo, da je zakon dovolj prožen, da ga tisti, ki imajo v svojih rokah moč, ukrivijo. Kriminal je razširjen celo v policijskih vrstah, ki naj bi jim zaupali, in celo sodišča pogosto delijo pravico glede na debelino denarnic …

Družbeni red v resnici ni takšen, kot se zdi, ker je v celoti zasnovan na poslušnosti, s katero soglašamo zaradi strahu pred nasiljem. A zgodovina je priča, da se zakon vse prevečkrat uporablja kot sredstvo za zatiranje, družbeni nadzor in rop – in takrat se vsaka tako imenovana avtoriteta izkaže kot zlagana in lažna.
Ko zakon ne sledi zakonu, ni zakona, ni reda in pravice. Bremena, sijaj in pasti oblasti samo skrivajo resnico, da sedanji svetovni red temelji na nadzoru, in ne na soglasju.

Iluzija blaginje in sreče
Čaščenje dragih izdelkov prestižnih blagovnih znamk in kopičenje materialnih dobrin sta postali nadomestek za resnično blaginjo. A vzdrževanje iluzije blaginje je ključnega pomena za naše gospodarstvo, saj so njegovi temelji zgrajeni na porabi in kreditih. Na enaki osnovi seveda deluje tudi bančni sistem, ki nam s karticami in raznimi vrstami kreditov omogoča »neomejeno bogastvo«.
Resnična blaginja za vse nas pa so dobro zdravje, sreča, ljubezen, harmonični odnosi. In ker vse več ljudi razume materialne dobrine kot obliko samoidentifikacije, smo še bolj oddaljeni od izkušenj resnične blaginje.

Iluzija izbire in svobode
Če berete med vrsticami in preučite še drobni tisk, postane popolnoma jasno, da nikakor nismo svobodni – no, vsaj če sodimo po kateremkoli od inteligentnih standardov. Svoboda je v izbiri, vendar v današnjem svetu izbira pomeni izbiro med razpoložljivimi možnostmi, torej vedno v mejah korumpiranega pravnega in davčnega sistema in v mejah kulturno sprejetih in uveljavljenih standardov. Kako svobodni smo, jasno pričajo že »demokratične« volitve.

iluzija
pixabay
iluzija

Iluzija resnice
Resnica je v našem družbenem okolju občutljiva tema, vsi mi pa smo vse bolj programirani v prepričanje, da »resnica« izvira iz vsemogočnih medijev, da jo razširjajo znane osebnosti, politični veljaki … Če na televiziji objavijo nekaj resničnega, smo heretiki, če verjamemo drugače.
Medtem ko neodvisni misleci in novinarji nenehno odpravljajo luknje v uradnih različicah realnosti, je iluzija resnice tako močna, da je potreben resen osebni preobrat, da bi se izognili kognitivni dislokaciji, ki je potrebna za delovanje v družbi, ki odkrito išče lažno resničnost.

Iluzija časa
Pravijo, da je čas denar, vendar je to čista laž. Čas je naše življenje. Naše življenje je manifestacija, ki se nenehno razvija. Če pogledamo prek čutnega sveta, kjer smo usposobljeni za gibanje v skladu z uro in koledarjem, ugotovimo, da je duh večen in da je vsaka posamezna duša del te večnosti.
Velika prevara je krepitev ideje, da je sedanji trenutek vreden malo ali nič, da preteklost ni nekaj, kar ne moremo razveljaviti ali nikoli pozabiti, in da je prihodnost bistveno pomembnejša od preteklosti in sedanjosti. In namen prevare je dosežen: pozornost s trenutnega dogajanja usmerjamo v prihodnost – ko smo osredotočeni na to, kar nas čaka, smo izvrsten plen oglaševalcev, ki nam s svojo vizijo naše prihodnosti zameglijo našo realnost.
Najsrečnejši smo, ko naše življenje ni zajeto v nekakšnem polju, ko nam spontanost in naključja omogočajo, da se naučimo več o sebi. Odmakniti sedanji trenutek, da bi sanjali o prihodnosti, je velikanska past. Ogromni, brezčasni trenutki duhovne radosti, ki ležijo v tihi meditaciji, dokazujejo, da je čas konstrukt uma človeštva, ki ni nujno obvezen za človeško izkušnjo.
Če je čas denar, se njegova vrednost meri v evrih. In ko evru vrednost pade, je po tej logiki življenje vredno manj. Gre za popolno prevaro, saj je življenje v resnici neprecenljivo.

Iluzija ločenosti
Na strateški ravni je taktika delitve in osvajanja standarden operativni postopek za avtoritarne in invazivne vojske, toda iluzija ločenosti sega še globlje.
Programirani smo, da verjamemo, da kot posamezniki tekmujemo z vsemi in vsem, kar nas obdaja, vključno s sosedami in celo materjo naravo. Mi proti njim: do skrajnosti. In v tem tiči popolno zankanje resnice, da je življenje na tem planetu neskončno. Brez čistega zraka, čiste vode, zdrave zemlje in resonančnih globalnih občutkov za skupnost tu pač ne moremo preživeti.

V zaporih lahko iluzije zagotovijo udobje

Nelson Mandela