Astro

Rušilna nevihta nas je zajela z namenom!

Marjetka Jeršek
4. 9. 2018, 08.58
Posodobljeno: 4. 9. 2018, 09.26
Deli članek:

Vsakdo od nas pozna dneve, ko mu gre vse narobe, ne le na enem, temveč kar na vseh področjih življenja.

dreamstime
Veliki duh ima za nas večje, mogočnejše načrte.

In ko se ti dnevi zavlečejo v tedne, ali celo mesece, stanje postane naravnost neznosno. Sčasoma je pritisk tako močan, da vse v nas zakriči: Tega preprosto ne morem več prenašati, ker se mi bo zmešalo! Dovolj je bilo! In tedaj imamo res dve možnosti: da se zlomimo in dopustimo, “da se nam zmeša”, ali pa si stvar ogledamo iz popolnoma drugačnega zornega kota. Vse skupaj postavimo na glavo. Spomnimo se, da je naš um tisti, ki nas je ujel v zanke negativnega razmišljanja in začarane kroge trpljenja, bolečine, občutkov krivde, neustreznosti ter brezupa.

Ko spremenimo svoje odzive, se vse spremeni - tudi karma.

Morda se sprašujete, kaj dobrega bi lahko našli v tem, da smo izgubili službo, stanovanje, partnerja, zdravje ali kaj drugega, kar nam je bilo dragoceno, ali pa smo le-to jemali kot nekaj samo po sebi umevnega. Edina razlaga je, da nas za vogalom čaka nekaj še veliko boljšega. Izkušnja, skozi katero gremo, nas bo okrepila, oplemenitila z novimi spoznanji in nas osvobodila stvari ali ljudi, ki smo se jih oklepali, pa že zdavnaj niso več utripale v sozvočju z nami. Izgubljeno zdravje si lahko povrnemo z drugačnim, bolj celostnim pristopom do sebe, prehrane, gibanja, življenja. Nič ni izgubljeno za večno, vsaj ne nič takega, kar nam pripada po božanski pravici. V novi službi bomo srečnejši in bolj ustvarjalni. Nov partner bo z nami ravnal bolj ljubeče. Grozne, ali navidezno “grozne” stvari, ki so se zgodile niso kazen, ki nas je doletela, niti nimajo zveze z zlo usodo ali negativno karmo, ki naj bi jo morali odplačati. Karma je predvsem povezana z našim živčnim sistemom in se navzven kaže v našem reagiranju na določene situacije. Ko spremenimo svoje odzive, se vse spremeni, tudi karma. Če torej se torej nehamo pritoževati in se smiliti sami sebi, ampak namesto tega delujemo v pozitivni smeri razrešitve problema, bodo posledice kmalu vidne.

dreamstime
Dopustimo staremu svetu, da se povrne v prah in pepel, iz katerega bomo kot čudežni ptič Feniks poleteli v novo življenje.

Zmeda, v kateri se nenadoma znajdemo, ima namen osvoboditi nas ozkih, tesnih meja, v katerih smo se sicer počutili varne, vendar z(a)vezane in ujete. Upiranje toku in oklepanje starih navad ponavadi povzroči še večjo bolečino. Zaupajmo mogočnim silam preobratov in zunanji ter notranji nevihti, ki nas je zajela. Tu je zato, da prečisti ozračje našega življenja in nam omogoči popoln preporod. Ko bo najhuje mimo, bomo bolj prebujeni, odprti in svobodnejši, pametnejši in olajšani starodavnih bremen, ki jih že kdo ve koliko časa prenašamo na plečih. Sil spremembe se bojimo zgolj zato, ker jih ne moremo nadzorovati s svojim umom. In prav um je tisti, ki se boji in se noče prepustiti.

Preobrazba je pred vrati, le smukniti je treba skozi špranjo in jo objeti. Spomnite se, da so tudi najlepše in najsvetlejše zvezde so rojene iz popolnega kaosa vesolja.

Neka moč v nas, ki je ne znamo opredeliti, povzroči, da se zrušijo stene naše notranje ječe ali da se zlomijo rešetke zlate kletke, v kateri smo živeli. Veliki duh ima za nas večje, mogočnejše načrte. Naš notranji jaz se zaveda spečih potencialov, ki se jih podzavestno branimo izkoristiti. Težave, ki so nas zajele, bodo naposled napravile prostor za nekaj veličastnejšega, boljšega, novega. Vsako novo rojstvo boli, preden napoči radost novega življenja. Lupina poči zato, da skoznjo prileze pišče novih zamisli, energij, preobrazb. Nekaj svežega, drugačnega, vznemirljivega čaka na nas v zori novega jutra, ki bo sledilo temni noči, ki se slej ko prej mora končati, saj tako pričajo vsi naravni zakoni, ki jih poznamo. In pomlad je vsekakor itak najprimernejši čas za nove začetke.

Naj se zruši stari svet postanih vonjev in izrabljenih opek, če se že mora. Dopustimo mu, da se povrne v prah in pepel, iz katerega bomo kot čudežni ptič Feniks poleteli v novo življenje. Kdo ve kako dolgo smo se oklepali škodljivih razvad in se podzavestno mučili na enak način.

Dovolimo, da se stare rane zacelijo.

Opazujmo temne misli, s katerimi smo se navajeni trpinčiti. Sami smo odgovorni za vse, kar se nam dogaja, vendar to ni breme, ampak moč, ki nas sproži v načrtovano spremembo. Nobena notranja bolečina iz otroštva, ne glede na to, kako huda je bila, ne more predstavljati večnega izgovora, da ne bi bili ljubeči in odpuščajoči danes, sedaj, ne le do drugih, ampak predvsem in najprej do sebe. Sami si poustvarjamo svoj lastni notranji pekel, tako da venomer ponavljamo iste sovražne miselne vzorce.

Zunaj nas ni nobenega pekla in bolečin. Vse samo je – obstaja. Naš um kreira naše boleče odzive.

Ko se zavemo miselnih zank, ki nam ne pustijo svobodno, radostno zadihati, jih razvežemo, gremo na sprehod v cvetočo, brstečo, prebujajočo se in ljubečo naravo, kjer si naberemo novih moči in pozitivne energije za nove podvige in zmage. Zavestno se sproščajmo, meditirajmo, počnimo stvari, ki nas veselijo, razbremenijo, veselijo. Poslovimo se od skrbi, ki požirajo našo življenjsko silo. Naj se zdaj in takoj zruši, vse, kar ne more več služiti našemu najvišjemu dobremu. Na novih temeljih si vedno lahko zgradimo palačo lepšega življenja.