Kdo je Gary Lim?
Gary Lim je kitajski zdravilec integrativne medicine, ki pri zdravljenju upošteva vse metode, tudi tiste, ki jih ponuja uradna medicina, ker so, kakor pravi, včasih najprimernejše. Je zagotovo eden največjih strokovnjakov tega področja na svetu. Njegov center za bioresonanco v Hongkongu pa je res največji. Na predavanja in seminarje ga vabijo iz vseh držav. Z integrativno medicino se je začel ukvarjati zaradi zdravstvenih težav v družini (rak), bratovega avtizma in svoje zelo hude luskavice. Na obisk v Slovenijo, kjer je imel seminar za zdravilce, je prišel na povabilo Združenja bioresonančnih terapevtov (več na spletnih straneh  www.bioresonancni-terapevti.si).

Kmalu mi je postalo jasno, da seminarja ne bom zapustila po eni uri, kot sem nameravala. Ostala sem do konca, vseh deset ur, pa še potem sem se za tale intervju z Garyjem Limom pogovarjala tri ure. 

Zakaj je obdržati zdravo telo v našem času vse bolj težko, če seveda odštejemo to, da se populacija stara? 

Spopadamo se z več problemi. Bistveno je okolje, ki je onesnaženo s kemikalijami, kar velja tako za zemljo, zrak, vodo kot tudi za hrano in celo naša oblačila. Sintetične tkanine so obdelane s formaldehidom, ta pa poškoduje možgane. Bombaž je gensko spremenjen in še pobarvan s kemičnimi barvili. V zemlji je veliko svinca, arzenika, kadmija, skoraj vsa zemlja je onesnažena. Za uničevanje plevela so pridelovalci uporabljali arzenik in svinec, potem so prišla novejša, sodobnejša sredstva, kot je glifosat, ki je samo ena sestavina herbicidov. Dodane so mu še druge snovi, ki njegovo strupenost močno povečajo. Zaradi tako uničenega okolja človeku manjka številnih pomembnih snovi. Med njimi je žveplo, ki ga telo spremeni v sulfat. Manjka nam železo. Ljudem priporočajo, naj ne bi jedli rdečega mesa, saj je mogoče železo dobiti iz zelenjave, na primer iz špinače. Le kako, če pa je zemlja obdelana s herbicidi, ki uničijo vsa hranila, minerale in vitamine?

To pomeni, da bi vendarle morali jesti rdeče meso?

Rdeče meso je demonizirano, češ da ni dobro za zdravje. To ne drži, vendar mora biti meso živali, ki se je prosto pasla in ki ji niso dajali vseh mogočih kemikalij, da bi hitreje zrasla. Bistvo je, da bi morali ljudje jesti tisto, kar je njihova tradicionalna hrana. Zato je za vas, Slovence pomembno, da uživate jedi, ki so bile od nekdaj na vaših mizah.

Tako kot je za vas, na primer, riž?

Da, podobno. Največje težave pa nam povzroča stres. Stres, s katerim se spopadamo, je z vsako generacijo hujši. Ko sem bil mlad, sem bil v stresu samo takrat, kadar smo delali izpite. Vse drugo je bila igra, zabava. Pri naših prednikih je bila obremenitev s stresom še manjša. Izjema so bile vojne. Toda te običajno niso trajale več kot nekaj let. Organ, ki ga imamo za to, da obvladujemo stres, so nadledvične žleze, ki tvorijo stresni hormon kortizol. Ta sistem je v pradavnini človek potreboval, ko se je moral ali braniti ali pa pobegniti. Zdaj se ne srečujemo z nevarnimi živalmi oziroma jih ne lovimo. Stres pa se časovno podaljšuje. Človek, ki dela v pisarni, je v stresu po osem ur na dan in to vsak dan. Otroci so v stresu brez posebnega razloga. Gledajo facebook, tablico, tekmujejo z vrstniki. Naslednja generacija bo doživljala še večji stres. Pa govorim samo o psihološkem stresu, ne da bi se dotaknil fizičnega, notranjega. Notranji stres, ki povzroči kronično vnetje, je posledica škodljivih snovi. Že dojenčki, ki sesajo materino mleko, dobivajo z njim strupe. Pomembna biološka mikroflora v tankem črevesju se zato ne more popolnoma razviti. Zato imajo pogosto refluks. Imam primere, ko novorojenček ne more piti niti materinega mleka. Dojenčki imajo kolike, ker materino mleko vsebuje kemikalije.

Se to povezuje tudi s srčnimi boleznimi?

Stres ima velik vpliv na srce in srčne bolezni. Zaradi vse več stresa imajo že otroci sladkorno in srčne bolezni. V Hongkongu imam 22-letnega bolnika, ki ima že nekaj časa napravo, ki zaznava srčne napade. Samo zadnji mesec jih je imel osem. Pa ni debel. Preden je zbolel, je bil kapetan šolskega moštva za ragbi. Je v dobri telesni kondiciji.

Stres, o katerem govorite, in strupi, s katerim je obdelana naša hrana, so glavni vzrok za vse slabše zdravje?

Sonce naj bo vir vitamina D 

Zadnja leta se priporoča jemanje velikih količin vitamina D. Kaj pravite na to? 
Vitamin D je zelo pomemben, vendar je najbolje, da ga dobimo naravno, s soncem. Če ga jemljete kot dodatek v večjih količinah, se lahko zgodi, da ga telo ne more uporabiti. Tudi jaz sem prej uporabljal veliko vitamina D3, zdaj pa ne več. V naravni obliki je varnejši. V času, kadar ni sonca, bi potrebovali takšno luč, o kateri sem govoril. Naprave za umetno sončenje niso primerne, ker so veliko premočne. Pomagala bi, na primer, infra rdeča luč. To je novost tudi zame, ker je bilo objavljeno pred nedavnim, zato jo je treba raziskati.

Hranil, ki jih potrebuje, telo ne dobi. Glifosat »zaklene« vse esencialne minerale, cink, železo, mangan, magnezij, kalij in kalcij. Kalcij potrebujemo pri absorbciji sončne svetlobe. Rastline ne morejo absorbirati hranil, ki jih je herbicid, ki vsebuje glifosat, zaklenil. Prepričan sem, da tudi veliko domače zelenjave in sadja, o katerih ljudje mislijo, da je bio, v resnici ni bio. Zaradi zemlje. Piščanci, krave, ki jedo gensko spremenjeno koruzo ali pa travo, kjer je bil uporabljen herbicid, niso ekološki. Ob iztrebljanju gredo kemikalije v zemljo in onesnaženje se nadaljuje. Ali pa so njihovi iztrebki uporabljeni kot gnojilo. Torej tudi ko mislimo, da jemo bio hrano, je ta prazna, ne vsebuje ne vitaminov ne mineralov. Hkrati pa lahko vsebuje celo vrsto škodljivih snovi: arzenik, svinec, živo srebro, kar gre v telo, glifosat pa pomaga tako, da odpre pot, črevesno steno, skozi katero potujejo strupi s krvnim obtokom po telesu v možgane, kar zmoti ves hormonski sistem.

Kaj se potem zgodi?

Ko si v kroničnem stresu, se poveča količina sladkorja v krvi, naraste krvni tlak, ker telo misli, da si v nevarnosti. Celice dobijo več kisika. To je namenjeno mišicam, ki naj bi jih v nevarnosti uporabil, ker pa jih ne, vse te stvari ostajajo v krvi, nastane lahko diabetes 2. Diabetiki pa zelo pogosto zbolijo na srcu, ker sladkor oksidira, nastanejo prosti radikali, ki poškodujejo male celice v žilah, da nastajajo luknjice. Holesterol je tisti, ki jih zamaši kot z nekakšnim obližem. Če se to dogaja dlje časa, se nabere plast za plastjo. Potem pa lahko tudi ti »obliži« oksidirajo. Tu je še kalcij, ki ostaja v krvi, ker ne pride v kosti zaradi pomanjkanja vitamina K. Na stene žil se zato naloži še kalcij. Nastane plak, ki te lahko nekega dne ubije. Odlušči se košček, strdek, ki lahko pride v srce in povzroči infarkt, v možgane, kjer pride do kapi, ali pa v veno v nogi, kjer lahko dobimo globoko vensko trobmozo. Mislim, da je to način, kako zbolimo za srčnimi boleznimi.

gary lim2
Mateja J. Potočnik
'Za vas, Slovence je pomembno, da uživate jedi, ki so bile od nekdaj na vaših mizah,' pravi eden največjih zdravilcev integrativne medicine na svetu.

Srčne bolezni vse bolj povezujejo z vnetnimi procesi v telesu, predvsem kroničnim vnetjem?

Da. Oksidativni stres dela škodo. Kadar telo poskuša to popraviti, uporabi sistem vnetja. Vnetje ni nekaj slabega, ravno narobe, ker je kot gasilec, ko gori hiša. Z vnetjem imunski sistem varuje telo. Toda ob kroničnem vnetju, je treba ugotoviti, kaj je vzrok, da ga telo ves čas uporablja za popravo škode, kaj je torej v temelju narobe. Protivnetna zdravila zato ne bodo pomagala. Običajno je treba spremeniti življenjski slog. Treba je uživati več omega 3 maščobnih kislin in kurkume (z dodatkom črnega popra, ker jo telo tako lažje uporabi), oboje bo pomagalo. To je nasvet za tiste, ki ne morejo spremeniti življenjskega sloga. Če bi hoteli v celoti odpraviti kronično vnetje, bi se morali preseliti na drug, neonesnažen planet. Ker tega ne moremo, potrebujemo druge rešitve.

Kaj bi pomagalo? Je sploh mogoče kaj storiti?

Jejmo hrano,ob kateri smo zrasli 

Ves čas poslušamo nasvete, naj jemo več rib, na primer lososa. Vi pa pravite, da ne, da je tudi ta poln kemije. Kaj bi bilo pravilno? 
Moje prepričanje je, če niste rojeni tam, kjer se običajno je take ribe, jih raje ne jejte. Če ste rojeni in živite ob obali, jejte tiste ribe, ki se jih tam lovi. Če ste rojeni in živite v notranjosti, kjer so že predniki občasno jedli postrvi, jejte te. Povedal sem vam zgodbo o mongolskem menihu, ki se je preselil v Hongkong in je bil vse manj zdrav, ker je jedel veliko riža in rib, zrak pa je bil tudi veliko bolj vlažen. Zato je zbolel. Ko je šel domov, v Mongolijo, je spet jedel pečeno jagnjetino, nič več riža, bil je v bolj suhem okolju, pa je ozdravel. Razumeti je treba, da bi morali jesti hrano, ob kateri smo zrasli, ker je telo programirano tako: za to okolje in za to hrano. 

Poleg psihičnega stresa in okoljskih strupov je sedaj že znanstveno dokazano, da brezžična omrežja, mobilni telefoni, tako kot večina sodobne informacijske tehnologije spodbujajo vnetne procese. Ker brez tehnologij ne moremo, je treba povečati uživanje omega 3 maščobnih kislin in kurkume ter še veliko drugih snovi, ki ustavijo vnetja. To je hrana, kot so ribe in oreški vseh vrst. Pri vas sem opazil lepa orehova drevesa, plodovi vsebujejo veliko omega 3 maščobnih kislin.

Kaj pa maščobe? Naši starši in stari starši so uporabljali mast, nas pa učijo, da je mast škodljiva, naj raje uporabljamo olje.

Recimo, da gre za pujse, ki so vzrejeni naravno brez kemikalij, da so »čisti«. Živalske maščobe so nasičene maščobe. Te so zdrave. Maščobe iz rastlin so naravne in so prav tako dobre za ljudi. Vedno je treba pomisliti na to: ali je nekaj delo narave (kar je dobro) ali pa človeka (kar ni dobro). Sojino olje bi bilo dobro, če soja ne bi bila gensko spremenjena. Toda rastlinska olja (z nekaj izjemami, kot so olivno, orehovo, mandljevo olje, ki imajo več omega 3) imajo več omega 6 maščobnih kislin. Omega 3 pomiri vnetje, omega 6 pa ga spodbuja. Omega 3 in omega 6 so kot stikalo, dvojica, ki deluje skupaj, če je v pravem ravnovesju. Toda naša prehrana vsebuje veliko več omega 6 maščobnih kislin, kot naj bi jih človek užil, zato uživanja teh olj ne priporočam.

Veliko zmede je tudi zaradi holesterola. Vse kaže, da bo dokončno rehabilitiran?

V ZDA so zato, da so lahko promovirali statine (zdravila za zmanjšanje maščob v krvi), holesterol razglasili za ubijalca, kar se zdaj počasi spreminja. Imamo le en tip holesterola, tega tvorijo jetra. Za prenos holesterola po telesu pa sta dva proteina, LDL in HDL. V zvezi s tem je še veliko stvari, ki jih ne vemo. LDL je kot sveža posoda, s katero se prenaša holesterol po telesu. Potrebujejo ga celične membrane, kolagen je iz holesterola, prav tako možgani, pa hormoni, vezna tkiva in sklepi.

Hrana ne vsebuje tistega, kar so nas učili, da naj bi vsebovala.

Telo sporoči jetrom, da potrebuje holesterol, ki ga dostavi s posodo LDL. Najprej ga dostavi v srce, ker ima telo prioritete. Teorije naprej so različne: nekateri pravijo, da se za neuporabljeni holesterol zamenja posoda, HDL, ki ga bo prenesla nazaj v jetra, kjer se reciklira. VLDL (very low density, holesterol z zelo male gostote) pa je slab holesterol, to je poškodovani holesterol. Telo se poskuša zavarovati celo tako, da uporabi makrofage, da pospravi ta holesterol in reciklira sulfat, ki je v njem. Holesterol je pravzaprav holesterol-sulfat. Če smo premalo na soncu, ki spremeni žveplo v sulfat, nam ga primanjkuje. Zato dobijo otroci srčne bolezni, ker so premalo na soncu, ker tičijo pred računalniki in televizijo. Pomislil sem, da bi za tiste, ki iz kakršnega koli razloga ne morejo na sonce, v sobo montirali posebno luč, ki bi dajala enake žarke kot sonce. Če bi otrokom prepovedali, da bi se igrali kot njihovi vrstniki, bi bili v stresu, to pa spet ni dobro. Človek mora vedno premisliti, kaj je slabše.

Nekateri še vedno pridigajo, da z uravnoteženo prehrano telo dobi vse, kar potrebuje. Je to še vedno res?

Hrana ne vsebuje tistega, kar so nas učili, da naj bi vsebovala. Zato je treba uživati prehranske dodatke, ki morajo biti organski. To velja tudi za žveplo (v prahu), ki ga dobivajo moji bolniki in so zelo začudeni, ker potem nimajo več bolečin v sklepih. Če je v kapsulah, bodite previdni. Da se snov ne sprijema, dodajajo kemikalije, ki lahko reagirajo s snovmi v kapsuli. MSM (metil sulfonil metan) imenujejo tudi organsko žveplo. Toda preveriti morate, ali ni dodano sredstvo proti sprijemanju. Dobite ga tudi v naravi: v hrani, na primer v jajcih. Večinoma vsa hrana, ki je rumene barve, vsebuje žveplo. Vendar vseeno raje ne jejte koruze. Žveplo so že v preteklosti uporabljali za zdravljenje bolečine. Če srce nima dovolj žvepla, ga bo telo vzelo tam, kjer je, iz mišic. Zato se zgodi, da človeka bolijo sklepi in vezna tkiva.

Zadnja leta so mediji preplavljeni s priporočili za uživanje probiotikov, vendar glede tega vlada zmeda. Kaj svetujete?

Uživanje probiotikov je priporočljivo. Mnogi mislijo, da je dovolj, če jedo jogurt. Ni dovolj. Vprašanje je, kaj ta jogurt sploh še vsebuje. Drugo pa je, da koristne bakterije ne pridejo dlje kot do želodca, potrebujemo pa jih v tankem črevesju. Probiotiki, ki jih uporabljam jaz, imajo posebno prevleko, da jih želodčna kislina ne more uničiti. Dobri so tisti probiotiki, ki jih ni treba shranjevati v hladilniku. Tisti, ki morajo biti shranjeni v hladilniku, so žive probiotične kulture, ki se lahko hitro uničijo. Najprej je treba imeti dovolj zdravo tanko črevo, sicer probiotiki ne morejo preživeti. Kar pomeni, da človek ne bi smel uživati škodljivih kemikalij. Poškodovane mikroflore v črevesju ni mogoče popraviti zgolj s prehrano. Treba je obiskati terapevta, ki to lahko stori z bioresonanco. Ta pomaga pozdraviti črevesje. Če boste uživali probiotike, a imate poškodovano črevesje, lahko dobite samo še drisko, probiotiki pa ne bodo pomagali.

Govorite o tankem črevesu. Ali ne velja to za debelo črevo?

Ne. Ljudje največkrat mislijo, da je pri teh stvareh najpomembnejše debelo črevo. Pa ni res. Tanko črevo je izjemno pomembno, pravimo mu tudi drugi možgani. Če pozdraviš tanko črevo, boš pozdravil vse bolezni. Tukaj se dogajajo bistveni procesi od absorpcije hranil naprej. Tudi če si čustveno prizadet, te boli v tem delu telesa. Okolje v tankem črevesju torej očistiš z bioresonanco. Zdaj je pripravljeno, da ga poseliš s tako imenovanimi simbiotiki, ki vsebujejo prebiotike in probiotike, se pravi bakterije in hrano zanje. Potem so potrebna hranila, najprej multivitamini. Izbrati je treba kakovostne, to pomeni, da jih je treba preveriti na spletu. Ni dobro jemati samo en vitamin ali samo en mineral. Samo v redkih primerih potrebuješ več nekega minerala ali vitamina. To je osnova, temelj. Nadaljevanje je odvisno od tega, v kakšnem stanju ste. Na primer, če popijete veliko alkohola, potrebujete zaščito za jetra, B-kompleks, vse vitamine iz te skupine. Ker ima skoraj vsak vnetje, boste potrebovali tudi omega 3 maščobne kisline in kurkumo, ki ji je treba vedno dodati črni poper.

Glutamat je dodan večini cepiv, zato je priporočljivo, da otrokom po cepljenju dajete minerale.

Dodati je treba tudi žveplo (v obliki MSM), ker ga večina ne dobi dovolj in ker z njim preprečujemo bolezni srca, bolečine v mišicah in sklepih. Za jetra pa priporočam še pegasti badelj. Pri izbiri B-kompleksa bodite previdni. Nekateri bolniki so po B-kompleksu zaprti. To pomeni, da je sintetičen. Mora biti organski. Zraven morate popiti veliko vode. Večinoma je treba dodati še magnezij. Posebej če jeste hrano, ki vsebuje veliko glutamata, ki porablja magnezij. Glutamat (ojačevalec okusa) je v čipsu, na primer. Odvisno je torej od kulture, od prehranskih navad. Če jeste veliko kitajske ali japonske hrane, ki vsebuje veliko glutamata, potrebujete magnezij. Glutamat je dodan večini cepiv, zato je priporočljivo, da otrokom po cepljenju dajete minerale.

*Članek je bil objavljen v reviji Zarja leta 2015.