Nedavna raziskava, objavljena v strokovni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America, pa nakazuje, da jezikovno učenje poteka v prastarih splošnonamenskih sistemih, ki so starejši od človeka.
Dr. Michael T. Ullman, profesor nevroznanosti na medicinski fakulteti ameriške univerze Georgetown, pojasnjuje, da je odkritje v nasprotju z dolgoletno teorijo o naravno določenih jezikovnih modulih, ki jih najdemo samo pri ljudeh.
Raziskava s 665 udeleženci je pokazala, da so otroci pri učenju maternega jezika in odrasli pri učenju tujih jezikov uporabljali prastare možganske nevronske povezave, ki so bile v rabi tudi pri številnih drugih nalogah. Zanimivo je, da te možganske sisteme najdemo tudi pri živalih.
V razčlenjevanju govornega sporazumevanja opazimo, da je vključenih veliko več dejavnikov kot samo besede. Besede uporabljamo za opisovanje stvari, ki so lahko kraji, ljudje, občutki ali predmeti. Za besedami se skriva telepatski svet, ki nam pomaga oblikovati namišljene izkušnje.
ČUSTVENA VEČPLASTNOST
Raziskave o sporazumevanju z živalmi, kot je tista, ki jo je izvedel mikrobiolog dr. Rupert Sheldrake, kažejo, da lahko živali zaznavajo naše namere, želje in strahove na daljavo, kar lahko pripisujemo telepatskemu sporazumevanju. Sheldrake verjame, da nas lahko živali naučijo veliko o družbenih vezeh, živalski dojemljivosti in nas samih.
Ko razmislimo o tem, kako gledamo na živali, moramo upoštevati, da so živali čustveno večplastne, občutijo vsa čustva, ki jih označujemo za človeška, in so zmožne odpuščanja. Najpomembnejša sprememba zavesti, povezana s sporazumevanjem z živalmi, je v tem, kako gledamo nase: na človeško žival.
NADČUTNO ZAZNAVANJE
Zmožni smo zaznave, ki presega naših pet čutov. Imamo šesti čut – svojo intuicijo, svoj občutek. Temu lahko rečemo nadčutno zaznavanje. Njegova velika prednost je, da smo se z njim rodili. Čeprav ga morda ne uporabljamo vsak dan, je naš šesti čut vedno pripravljen, da ga prebudimo in razvijemo.
Sporazumevanje z živalmi nam omogoča, da razširimo svoje zaznavanje na načine, ki si jih morda prej nismo mogli predstavljati. Ko začnemo komunicirati z živalmi, začnemo razumeti, da nismo edini, ki imamo občutke, misli in zmožnosti. Živali nas lahko naučijo, kako razvijati te sposobnosti, obenem pa nam omogočajo, da raziskujemo globlje povezave z življenjem na našem planetu.
DO OBČUTKA ENOSTI …
Kako spremeniti svoj pogled na sebe in živali? Začnite z opazovanjem živali okoli sebe, poslušanjem njihovih zvokov in zavedanjem, kako se odzivajo na svoje okolje. Poskusite se povezati z njihovimi občutki in mislimi. Morda boste presenečeni nad tem, kaj se lahko naučite od njih in kako se lahko razvije vaše razumevanje sveta okoli vas. Morda vas živali spodbudijo k razmisleku o naši vlogi v naravnem svetu in kako lahko delujemo bolj odgovorno ter sočutno do vseh živih bitij. Ko razvijamo te sposobnosti, ne le izboljšujemo le svojega življenja, ampak tudi prispevamo k bolj harmoničnemu svetu, v katerem človek in živali živijo v sožitju.
Vzemite si čas za razmislek o tem, kako lahko začnete spreminjati svoj pogled na sebe in živali, ter se zavežite k tej spremembi. Ko boste razumeli in cenili globlje povezave med vsemi živimi bitji, boste odkrili, da je sporazumevanje z živalmi le začetek nečesa veliko večjega – občutka enosti z naravo in vsemi njenimi prebivalci.
(Prirejeno po knjigi Pee Horsley, Sporazumevanje z živalmi)
