Sebični ego

Razkrinkan je vzrok za materializem: stalni stres

Nevenka Kamenik, terapevtka osebnostne rasti
15. 3. 2023, 13.00
Posodobljeno: 15. 3. 2023, 13.02
Deli članek:

Občutki stresa so bili zasnovani zato, da bi se človek lažje prilagajal – naš organizem ima zato vire, ki jih potrebuje za krizne situacije.

Pixabay
Noben organizem v naravi ni zasnovan tako, da bi lahko prenesel posledice dolgotrajnega stresa!

Vaše telo se na stres odzove, kot če bi vas lovil trop sestradanih volkov. Ko bi jim pobegnili, bi se telo vrnilo v stanje ravnovesja.
Naša telesa so zasnovana za takšno delovanje, kadar se bojujemo za preživetje. Telo je zunaj ravnovesja samo za kratek čas, dokler nevarnost ne mine. Tako je bilo vsaj mišljeno.
Danes je položaj zelo drugačen. Morda čutite pritisk pred sestankom, ste prejeli visoko položnico, se vam je vam pokvaril telefon? Stresni hormoni preplavljajo telo, ki se ves dan ne vrne v normalno stanje, živčni ste in večino časa pod vplivom odziva »boj ali beg«, in ne v stanju ravnovesja. Vzroki kratkotrajnega stresa se seštevajo in krepijo dolgotrajni stres.

SEBIČNE CELICE IN SEBIČNI EGO
Pod vplivom odziva »boj ali beg« se sprosti ogromna zaloga energije, ki se izgubi, če se telo ne vrne v stanje ravnovesja. Ko smo v neravnovesju, se delovanje celic upočasni, nič več ne komunicirajo med seboj ter postanejo sebične, saj želijo zagotoviti svoje preživetje in hkrati spodbudijo naš ego, naj še ta postane bolj sebičen. Nič več ni časa za rutinska vzdrževalna dela (kaj šele za izboljšave), zdaj je čas za obrambo. Vsaka celica se bojuje zase, zato je skupnost sodelujočih celic okrnjena. Kot bi živeli v državi, v kateri gre 98 odstotkov virov za obrambo, nič pa ne ostane za šolstvo, kulturo, gradnjo …
Tako imamo danes ogromno ljudi, ki trpijo za posledicami dolgotrajnega stresa. Posledice so tesnoba, depresija, prebavne težave, izguba spomina, nespečnost, povišan krvni tlak, srčna obolenja, kapi, rak, čiri, prehladi, gripe, pospešeno staranje, alergije, različne bolečine, kronična utrujenost, neplodnost, impotenca, astma, hormonske težave, izpuščaji, izpadanje las, mišični krči, sladkorna bolezen …
Noben organizem v naravi namreč ni zasnovan tako, da bi lahko prenesel posledice dolgotrajnega stresa!

POSTAJAMO MATERIALISTI
Ko živimo v stresu, lahko osredotočimo svojo pozornost samo na telo, okolje in čas. Tako postajamo manj duhovni, manj zavestni in manj pozorni. Vso pozornost namenimo skrbi za svoje telo in lastnino, pehanju za denar ter postajamo vse bolj obsedni s časom, ki ga ni nikoli dovolj. Vidimo samo težave, obsedeni smo z videzom, premišljujemo o svojih bolečinah, razmišljamo, kako malo časa imamo, da bi opravili vse, kar moramo, in hitimo, da bi nam to uspelo. Zveni domače?
Ko živimo v preživetvenem načinu življenja, se osredotočamo zgolj na zunanji svet. Tako postanemo odvisni od svojega trenutnega okolja; stresni hormoni, ki nas preplavijo v preživetvenem načinu, dajo telesu ogromno energije in povzročijo, da se pet čutil – prek njih smo povezani z zunanjo resničnostjo – izostri. Če smo nenehno v stresu, je jasno, da svojo resničnost določamo s čutili. Tako postanemo materialisti, katerih resničnost določajo njihova čutila.

OBSTAJA REŠITEV
Iz stresa in njegovih dobesedno ubijalskih posledic se lahko tudi izkopljemo.

Preidite na ustvarjalna čustva
Preživetvena čustva so pretežno plod stresnih hormonov, ki krepijo sebična stanja uma in bolezni. Plemenitejša, bolj ustvarjalna čustva, odpirajo vaše srce in vas vodijo v zdravje.
Ustvarjalna čustva: ljubezen, radost, navdih, mir, celostnost, zaupanje, védenje, navzočnost, krepitev moči.
Preživetvena čustva: dvom, strah, jeza, negotovost, zaskrbljenost, tesnobnost, obsojanje, tekmovalnost, sovražnost, žalost, krivda, sram, potrtost, pohota.

Umirimo življenjski ritem
Um deluje najbolje, ko smo umirjeni, sproščeni in osredotočeni. Takrat dela za nas. Ko se poskušamo poglobiti vase in se povezati s svetom, na katerega čutila ne vplivajo, in je nesnoven, se moramo kar potruditi, da se znebimo vpliva navad in zasvojenosti z navalom kemičnih snovi, ki ga v nas vzbuja resničnost našega zunanjega sveta.

Pot k ustvarjalnim čustvom
Meditacija je tehnika, pri kateri se poskušamo poglobiti vase in se povezati s svetom, na katerega čutila nimajo vpliva. Ta svet je nesnoven in tukaj imamo moč, da se znebimo starih navad in čustvenih zasvojenosti z adrenalinom, ki jih v nas vzbuja zunanji svet.

Učinki meditacije
Meditacija umiri in sprosti naš um, nas popelje od preživetja k ustvarjanju; od ločenosti k povezanosti; od neravnovesja k ravnovesju; od stanja ogroženosti v stanje rasti in obnove; od omejujočih občutkov strahu, jeze in žalosti do mogočnih občutkov radosti, svobode in ljubezni. Pozornost zunanjega sveta, telesa in časa preusmerimo v notranji svet misli in občutkov. Resničnosti pa nič več ne določamo na podlagi svojih čutil.

Pot v notranji svet
Odmaknite se od svojega zunanjega sveta in se posvetite notranjemu svetu. Če zaprete oči in se utišate, ublažite vpliv čutil. Tako se znebite dražljajev iz zunanjega sveta, umirite telo in se nič več ne osredotočate na linearni čas, lahko ozavestite svoje razmišljanje, čutenje in dejanja.

Meditirati pomeni zdraviti samega sebe
Ko vpliv misli in občutkov, s katerimi ste nekoč dajali znamenja telesu, izzveni zaradi vaših zavestnih prizadevanj, se osvobojena energija, povezana z omejujočimi čustvi, sprosti v prostor. Zdaj imate energijo za ustvarjanje nove usode. Ko meditacijo izkoristimo kot sredstvo za doseganje sprememb, ko poglobimo svoje zavedanje in pozornost, ko spoznamo, kaj moramo storiti, da bi izkoreninili nezaželeno lastnost in oblikovali želeno, smo spremembo tudi pripravljeni storiti. Meditacija nam omogoči spet prevzeti nadzor nad svojim življenjem.