Novice Svet24

Znanost in duhovnost postavljata teze in izpostavljata dokaze. V nekaterih točkah se strinjata, več pa je tistih, na katerih svojih pogledov ne moreta uskladiti.
Kaj je resnično, čemu in komu verjeti, kaj je prav in kaj narobe, ali gre le za mit? Marsikdo verjame, da se z nami po smrti nekaj dogaja, mnogo ljudi pa ne razmišlja, kaj bo, če bo …
Toda dejstvo je, da v življenju živimo, dihamo, ljubimo, sovražimo, pomagamo, črtimo, smo sebični, nesebični, veseli, žalostni, prizadeti, nagrajeni, prevarani, zvesti, zavistni, ljubosumni, dobrosrčni in še in še. Vse to je življenje.

SAMOMOR NI REŠITEV
Včasih ljudje sovražijo lastno življenje in trpijo. Večkrat izrečejo, da komaj čakajo, da umrejo, da zapustijo in končajo to žalost, trpljenje in mučenje. Takšne osebe so bolj podvržene samomorilnim mislim ali pa so že poskusile storiti samomor.
Za večino takšnih življenj so po navadi krivi odnosi – ti so močan smerokaz, kako in v kateri smeri bo potekalo naše življenje. Najmočnejši so karmični odnosi, ki se najpogosteje ustvarijo med bližnjimi, v družinah in partnerskih razmerjih. Zaradi odnosov smo lahko srečni ali nesrečni. Ljudje sami tlakujemo svojo usodo s svojimi dejanji. Vedno dobimo tisto, kar smo si sami ustvarili, vedno nam vesolje poda samo tiste preizkušnje, ki jih moramo predelati. Včasih krivimo druge za svoje življenje, celo višje sile obtožujemo, da živimo, kot živimo – žalost, bolečina, trpljenje, nesreča v ljubezni, smrti v družini, bankroti, deložacije … Vse to včasih preveč boli in ljudi prizadene. Potisne jih na rob obupa. Pride trenutek šibkosti, nemoči, in človek pomisli na samomor in ga tudi stori. V tistem trenutku ni sposoben ugledati luči na koncu predora. Naredimo samomor in se rešimo. Pa je to res odrešitev? Daleč daleč od tega.

PRIMER IZ PRAKSE
Zakaj je samomor daleč od končanja trpljenja, bom najpreprosteje pojasnil z resnično zgodbo.
Bratova prošnja
Klical me je neki gospod in povedal, da je njegov brat storil samomor. Razlog zanj je bila nesrečna ljubezen. Njegov brat je imel žensko, ki ga je prevarala in čez noč zapustila. Tudi živel je pri njej in ob razhodu ga je napodila iz svojega doma. Ostal je brez vsega, a je to žensko še nekaj časa videval. Za njim je imela več moških, on pa jo je imel še vedno rad in je zaradi tegatrpel. Ni videl izhoda in si je vzel življenje. Zdaj tava po zemlji in obiskuje brata in sestro. Oba čutita njegovo navzočnost. Slišita korake v sobi, pokanje tal, vidita senco, premikanje predmetov, pojavljanje dlani na steklenih površinah, občutita, da nista sama doma. Njun pokojni brat prihaja, ker jima želi sporočiti, da mu je žal, da je naredil samomor, da ne najde poti v luč in kot duša ni izbral prave poti. Želi jima povedati, da ju ima rad in naj mu oprostita, kar je storil. Ker sta jezna nanj, mu dodatno otežujeta pot v luč. To sta morala izvedeti od njega.

NESREČNE OKOLIŠČINE
Prav tako kot samomor ni rešitev, pustijo posledice utopitve, zadušitve, nesreče s smrtnim izidom, uboji, umori …
Vse te uboge duše so jezne, žalostne, ker niso želele umreti, pa vendarle so. Ves čas iščejo svoje domače, partnerje ali partnerice. Želijo jim sporočiti, da jim je žal, da so umrli, in da jih imajo radi, da so jim bili vse. Težko najdejo luč, ker se jim ni uspelo posloviti od domačih.
Duš ne zanima materialni svet, zanima jih samo najbližja oziroma najbolj ljubljena oseba ali več oseb. To je najpogostejši razlog, da duše po smrti ostanejo na zemlji in nesrečno tavajo.