Z leti sem nato spoznavala Mančino poslanstvo – ukvarjanje s cvetnimi esencami, v svoji Lekarni za dušo pa ima poleg najbolj znanih, Bachovih, tudi povsem domače sLOVEsence; posvetila jim je knjigo Zdravljenje čustev s cvetnimi esencami, ki sicer ni edino njeno knjižno delo. Napisala je tudi knjigo Angelski svetilniki, ki velja za prvo angelsko kanalizirano knjigo. Malce hudomušno jo opiše kot namenjeno ženskam, ki želijo razpreti svoja krila, in tudi pogumnejšim moškim.
Mnogi Manco prepoznajo po člankih v našem časopisu Svet24 in reviji Dobra karma ter po njenih blogih, v katerih s svojo iskrenostjo, tudi ko gre za njene največje življenjske polome, dobesedno presune – in osupne, ko razlage za dogajanja spretno poišče v svojih preteklih življenjih.
No, pred pogovorom z njo je prav, da jo predstavim tudi z uradnim nazivom: life & soul coach, mentorica in specialistka za konkretne rezultate na vaši poti k sebi.

Če začneva na koncu – v coachingu ste verjetno združili vsa svoja znanja in izkušnje. Kako je šla ta pot?

Začela sem kot angelska terapevtka, s prenašanjem kanaliziranih sporočil ljudem, sčasoma pa sem uvidela, da samo ta informacija ne naredi konkretne spremembe. Zato sem začela iskati druge načine in tehnike ter prišla do coachinga; ugotovila sem, da prek vprašanj, ki jih postavljam, ljudje hitreje dosežejo konkretne rezultate.
Ker zaznavam energije in dobivam sporočila iz duhovnega sveta, sem to združila v nazivu life and soul coaching.

Kdaj in kako ste energije in sporočila iz duhovnega sveta začeli prepoznavati?

Ob koncu srednje šole, pred dobrimi dvajsetimi leti, sva šli z mami na meditacijo, na kateri je voditelj tudi kanaliziral sporočila mojstrov, in medtem se mi je odprlo tretje oko.

Kako ste to občutili, ste vedeli, kaj se dogaja?

Ne, nisem vedela, za kaj gre, samo občutila sem, kot da bi nekdo vrtal v čelo. Oči so mi utripale, mravljinčilo mi je vse telo, in na glas sem vprašala voditelja, kaj se mi dogaja. Mirno mi je pojasnil, da se mi je odprlo tretje oko.

In kaj je odprtju sledilo?

Rada sem brala, in ko sem po tem dogodku spet prišla v knjižnico, me je takoj potegnilo k drugačnim knjigam kot dotlej – h knjigam z duhovno vsebino. In takrat sem prvič v roke dobila knjigo, v kateri je bila meni do tedaj neznana beseda, reinkarnacija. Ko sem jo brala, mi je vse postalo logično: to je to. Imela sem namreč krščansko vzgojo in nikoli mi ni bilo jasno, kako lahko eno človeško življenje določi, da bo duša, ki je večna, to večnost potem preživela v nebesih ali peklu. In ko sem naletela na reinkarnacijo, sem logično razlago dojela in razumela. Naslednja knjiga je bila Angeli Thomasa Kellerja. Takrat sem angele prvič zaslišala, začutila in dojela, da v resnici obstajajo; kako je prvo srečanje potekalo, sem opisala tudi v knjigi Angelski svetilniki. To srečanje me je dokončno usmerilo na duhovno pot, po kateri še danes hodim.

Kje vmes so vam na poti zrasle rožice?

Spletno naključje. Nekaj sem iskala po internetu in naletela na Bachove esence, ki so me takoj nagovorile, in preden sem sploh kakšno preizkusila, sem naročila kar celoten komplet.

In s čim so vas nato prepričale, da ste jih vključili v svoje življenje in delo?

Prvič, ko prebereš opise zdravilnih cvetnih esenc, dobiš občutek, da potrebuješ vse. Šele pozneje sem ugotovila, da je to značilnost vseh sistemov cvetnih esenc. Vsakdo se kdaj počuti žalostnega, jeznega, razočaranega, vse nas je kdaj strah, in esence naslavljajo vsa ta čustva ter še več.
Poleg tega so mi esence pomagale pri vsem, s čimer sem se srečala ob raziskovanju preteklih življenj in dušnih izkušenj.

Ste se v pretekla življenja že sprva popeljali kar sami?

Sprva ne, najprej se mi je regresija začela dogajati spontano med meditacijami, pozneje pa sem ugotovila, da je z globoko hipnozo mogoče zavestno, namerno vstopiti v preteklost. Z veliko vaje sem se nato naučila v pretekla življenja popeljati sebe in druge.

Kako nam poznavanje preteklih življenj lahko pomaga v sedanjem?

Ponudi neko dodatno razumevanje odnosov ali načina delovanja, za katero veš, da v tem življenju zanj nimaš izkušnje. Pojasni, česar si sam z informacijami iz tega življenja ne moreš pojasniti.

Nam zaupate kakšen svoj osebni, konkretni primer?

Ja, bil je povezan s službo. Prišla sem na razgovor za neko delovno mesto in s tistim kadrovnikom takoj začutila neko povezavo. Tudi ponoči sem sanjala o njem in vedela sem, da bom to službo dobila – in sem jo. Zanimivo je bilo, da sva se midva v sanjah jasno dogovorila, da bo najin odnos strogo posloven, in je res bil. Čez čas pa bi morali z mano skleniti pogodbo za nedoločen čas, a se on in direktor nista mogla dogovoriti, ali naj me vzamejo – in on se ni postavil zame. Ni mi bilo jasno, zakaj, saj sva se dobro razumela in tudi pri mojem delu je vse »štimalo«. Nato sem se sama odločila, da v tem podjetju ne bom, in sem šla.

Rekla sem si, prav, poglejmo, kaj je zadaj. Začela sem raziskovati, ali sva že kdaj prej bila skupaj, in ugotovila, da sva bila v enem od prejšnjih življenj močno zaljubljena; le da sem bila jaz iz plemiške družine, on pa ne. Zanosila sem, da bi izsilila poroko, a se on ni postavil za najino zvezo. Vzorec je bil enak. To mi je dalo razumevanje, zakaj se je vzorec ponovil, hkrati pa nisem šla v izsiljevanje kot takrat, dala sem odpoved, in s tem sem svoj del karmičnega odnosa razrešila.

Imate kakšne podobne lastne izkušnje tudi na drugih področjih?

Ena je še posebej sveža, povezana s financami. V istem mesecu so se mi ustavili vsi prihodki, nastali so nepredvideni stroški, da sem še tisto, kar je bilo denarja, pobrala z računa, hkrati pa so mi, ker so mi trgali kredit in ni bilo dovolj sredstev, zablokirali transakcijski račun. Dobila sem vnetje grla, kašljala sem, v grlu me je prav neznosno tiščalo … Čutila sem, da je zadaj nekaj več, se spet poglobila vase in ugotovila, da sem bila v enem od prejšnjih življenj trgovec, ki je bankrotiral in se zato obesil – kar pomeni, da je prišel čas, da se to sčisti. In ko sem ta čustva ozavestila ter transformirala, so naročila spet začela prihajati, sprostil se je TRR, in tako sem tudi vedela, da je zadeva delovala.

Bistvo je torej v transformaciji?

Ja, ni dovolj, da takrat doživeta čustva ozavestimo, dovoliti si je treba, da jih začutimo, sprejmemo in v bistvu s tem pripoznamo – da dobimo izkušnjo tudi v telesu: čustva izjokamo, jih odsmejemo, se razjezimo, da smo s čustvom, namesto da bi se zaprli ali pobegnili pred njim.
Zato je zelo pomembno, da se regresija dela v varnem okolju z nekom, ki zna proces izpeljati do konca.

Potem ni najboljša ideja, da se človek kar sam, brez znanja ali strokovnega vodenja, poda v pretekla življenja?

Vzemiva za primerjavo gorske vodnike: ko se podajaš v gore, ki ti niso poznane, je smiselno najeti vodnika, ki bo skrbel za pravo smer in varnost. Če pa hodiš v gore, ki jih poznaš, ki so ti blizu in imaš dovolj samozavesti, vodnika ne potrebuješ. Enako je s podajanjem v pretekla življenja.

Torej tudi v regresiji obstajajo pasti, v katere se lahko ujameš, če se na to pot podaš neuk?

Seveda! Predvsem če nisi vešč soočanja z intenzivnimi čustvi in če ne razumeš, kaj pravzaprav lahko regresija prinese na plan. Ne želim strašiti, ampak previdnost je potrebna. Tudi zato opravljam regresije izključno v okviru daljšega procesa coachinga, ne samostojno. In če spet primerjam: na Mont Blanc gre navsezadnje lahko tudi vsak sam, toda ob varnem spremstvu je verjetneje, da boš šel v pravo smer in prišel cel nazaj.

Kaj pa je največja korist poznavanja preteklih življenj, glede na zdajšnje življenje?

Prva je razumevanje samega sebe, druga pa so talenti, ki jih že nosimo v sebi in jih lahko zdaj obudimo ter se nam ni treba učiti od začetka.
Pa se naveživa na primer iz zeliščarstva: to so tisočletja izkušenj, ki jih nosimo v sebi in jih lahko spet uporabimo za svojo korist ter korist svojih najbližjih.

Prihajajo ljudje na regresijo bolj zaradi želje, da bi jim olajšala sedanje življenje, ali zgolj iz radovednosti?

Prihajajo iz radovednosti, želim pa si predvsem, da bi si z njo olajšali življenje.

Ali obstajajo za ženske in moške kakšna tipična življenja, ki jih je imela večina?

Ja, obstajajo, vendar ljudje s tem odgovorom ne bodo zadovoljni.

Vseeno – pojdiva najprej k ženskam ...

Večina žensk je bila v preteklih življenjih popolnoma povprečnih. To je prvo razočaranje, ki ga doživijo ob regresiji, saj večina upa, da so bile nekoč Kleopatra, Katarina Velika ali imele kakšno drugo pomembno vlogo. Izkaže pa se, da so bile zdravilke, zeliščarice ali običajne kmetice, in skoraj vsaka je bila sežgana na grmadi ali drugače usmrčena zaradi znanja, ki ga je imela, pa ni bila razumljena ali sprejeta.

Ženska pa se lahko vrne v katero od preteklih življenj, v katerem je bila pomemben moški?

Seveda. Duša ne daje prednosti spolu, ampak izkušnji. Konkreten primer: neka ženska je bila v enem od življenj general, ki pa ni bil prav pošten in je številnim prinesel veliko gorja. Danes pa se z drugimi moškimi bori za svoje pravice. Ima občutek, da ji nekaj pripada, a nikakor tega ne dobi, ker ji vsi drugi to preprečujejo.

Kaj pa tipična moška pretekla življenja?

Z moškimi delam manj, tako da o nekih značilnih primerih težko govorim, so pa pretekla življenja tistih, ki sem jih popeljala v regresijo, vezana na vojaške izkušnje ali na življenja, v katerih so bili svečeniki. Predvsem tisto, kar pride pri svečenikih, je povezano z Egiptom ali Atlantido in zlorabo moči.

Kaj je najbolje narediti, ko zlorabo moči spoznajo?

Bistvo je, da ozavestijo svoj notranji etični kodeks in delujejo v skladu z njim. Da delajo bolj iz srca. Moški imajo namreč zelo močan mentalni del, dobro pa bi bilo, da bi večji poudarek dali srčnosti in sodelovanju.

Kaj pa otroci? Menda imajo najbolj svež spomin na pretekla življenja.

Res je. Tudi večina raziskav je bila narejena z otroki in ti so se spomnili pomembnih podrobnosti, ki so bile preverljive. Sama otrok nisem imela na regresijah, a sem slišala veliko izkušenj staršev, katerih otroci so lahko podrobno opisali prijatelje z drugih celin ali iz mest, za katera pri svojih štirih ali petih letih niso mogli niti vedeti.
Obstaja kar nekaj knjig, ki opisujejo raziskane in potrjene primere otroških spominov na prejšnja življenja.

Katero pa je bilo vaše prvo preteklo življenje, ki ste ga doživeli?

To je bila zelo močna izkušnja. Samo sebe sem videla v ogledalu – nepopisna žalost, medtem ko držim v rokah dojenčka, do katerega ne čutim ničesar. To je bila tako močna mešanica žalosti, razočaranja in praznine, da sem jo komaj zdržala. Ko se mi je odstirala zgodba, ki je pripeljala do tega trenutka, in sem hkrati čutila čustva ter videla širšo sliko iz višje perspektive, sem preprosto vedela, da je to nekaj, kar me bo vodilo tudi v tem življenju. Prav ta intenzivnost čustev me je spodbudila, da sem raziskovala naprej, in je vplivala na kar nekaj mojih odločitev v zgodnjih dvajsetih letih.

Katero preteklo življenje pa je vas najbolj zaznamovalo oziroma ste ga najdlje predelovali, da ste iz njega izluščili nauk?

Ne bi mogla izbrati le enega, ker gre za skupek lekcij, ki se dopolnjujejo, in v različnih obdobjih tudi dobivam dostop do tistih informacij, ki mi takrat najbolj pomagajo. Partnerstva sem na primer predelovala deset let, da sem končala vse nedokončane karmične lekcije.
Vsa partnerstva, ki se bodo začela zdaj, bodo neobremenjena s preteklimi »grehi«.

Ena regresija torej ne spremeni življenja?

Ne, samo preusmeri ga, da neki širši pogled in to, da se začneš zavedati, da življenje ni dokončno. Rada se pošalim, da če nečesa ne bom uredila v tem življenju, bom pa v naslednjem.

Misel za konec?

Ni vas treba biti strah raziskovanja preteklih življenj, se pa priporočata previdnost in predvsem, kar tudi svojim strankam rada rečem, radovednost, kaj vse vam lahko nova spoznanja prinesejo. Regresija je del odkrivanja sebe.