Nedavno odkritje

Ni še konec dobe antibiotikov

Milka Krapež/Zarja
26. 11. 2017, 13.04
Posodobljeno: 26. 11. 2017, 13.07
Deli članek:

E. coli so bakterije, o katerih vemo kar veliko, saj najpogosteje škodijo človekovemu zdravju. Pa jih včasih po krivem obsojamo, saj so naravni del človeške črevesne flore in imajo v njej svoje naloge: tvorijo vitamin K2 in preprečujejo, da se patogene bakterije ne razmnožijo preveč.

Profimedia
Nekaj sevov bakterije E.coli je zelo škodljivih ali celo smrtno nevarnih.

Vendar pa so hudo nevarne, ko podivjajo, še posebno skrb vzbujajoče je, da so zaradi mutacij postale odporne proti do zdaj znanim antibiotikom, kar povzroča hude težave, saj antibiotiki v prihodnje sploh ne bi »prijeli«. In bi bili na milost in nemilost prepuščeni naravi tako kot naši predniki. A nas znanstveniki tolažijo, da so našli rešitev.

Zelo nevarne zastrupitve

Nekaj sevov bakterije E. coli je zelo škodljivih ali celo smrtno nevarnih. Okužba z njimi pomeni zastrupitev, ki se lahko kaže z vnetjem črevesne sluznice, sečil, s krvavenjem iz črevesja, Chronovo boleznijo in meningitisom pri novorojenčkih. Bolnik ima v trebuhu hude krče, drisko, bruha, slabo mu je, lahko ima tudi vročino. V hujših primerih začne odmirati črevesno tkivo, črevo se lahko tudi predre, uničujejo se rdeča krvna telesca, zamaši se sistem za filtracijo (ledvice), lahko nastanejo hemoragični uremični sindrom, zapleti v živčnem sistemu, možganske kapi že zaradi najmanjšega strdka – skratka, te zastrupitve so lahko smrtno nevarne. Zato je raziskava, ki so jo pred dvema letoma opravili na južnem Kitajskem, močno vznemirila svetovne zdravstvene oblasti. Skupina znanstvenikov pod vodstvom prof. Liu Jian-Hua je ugotovila, da gen, imenovan mcr-1, omogoča bakteriji E. coli, da je odporna proti zadnji liniji antibiotikov, ki je še malo prej učinkovala. To pa pomeni, da se lahko človeštvo vrne v čas, ko antibiotikov še ni bilo. Že manjša okužba bi bila lahko usodna.

Gen se lahko in hitro širi

Najbolj je vzbujalo skrbi, da se lahko gen preprosto in hitro širi z enega na drugi sev. Kitajsko raziskavo so objavili v znani medicinski reviji The Lancet Infectious Diseases. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je opozorila, da bi to lahko pomenilo epidemijo bakterijskih bolezni po vsem svetu. Prof. Timothy Walsh z britanske univerze v Cardiffu je povedal takole: »Če se gen mcr-1 razširi po svetu – in tu ni vprašanje, če, pač pa, kdaj se bo – in se poveže z drugimi, prav tako proti antibiotikom odpornimi geni, kar je neizogibno, potem smo se verjetno znašli v postantibiotični dobi.«

Učinkovito orožje je kombinacija

Zato je zdaj odkritje ameriških raziskovalcev, da bakterije z imenovanima genoma lahko uničijo s kombinacijo treh različnih antibiotikov, veliko olajšanje. V strokovni reviji mBio (revija Ameriškega združenja strokovnjakov za mikrobiologijo) pa so raziskovalci objavili tudi, da je z omenjeno kombinacijo antibiotikov mogoče nevarne seve bakterije celo iztrebiti. Bakterije lahko uničijo v 24 urah in tudi preprečijo, da bi se znova začele množiti. Zlate dobe antibiotikov še ni konec, je dejal eden od raziskovalcev. Toda kot je povedal prof. Brian Tsuji, gena mcr-1 in ndm-5 predstavljata nujno opozorilo, grožnjo, ki se je moramo zavedati. Odpornost proti antibiotikom je zelo velika, ker se lahko hitro širi, zato je treba tudi hitro ukrepati. Dodal je, da je treba razmišljati širše, zunaj običajnih načinov uporabe antibiotikov. S tem je mislil na kombinacije, ki niso običajne.

V ZDA so odkrili manj kot 12 bolnikov, okuženih z E. coli z genom mcr-1. Če pa k tem dodamo še druge okužene po svetu, so lahko posledice odpornosti bakterije proti antibiotikom zelo hude. Lahko bi prišlo do množičnega izbruha okužb. Hitro naraščanje števila proti antibiotikom odpornih bakterij je znova postavilo v ospredje pomembnost polimiksinov, zadnje linije antibiotikov, ki so še učinkoviti. Vendar so v zadnji vrsti zaradi svojih stranskih učinkov – škodijo ledvicam. Da bi se izognili velikim odmerkom polimiksinov, a vseeno zagotovili učinkovitost, so se znanstveniki odločili za nove načine odmerjanja in za veliko različnih kombinacij antibiotikov. Izvajali so raziskave z več ducati kombinacij več kot 15 različnih antibiotikov s polimiksinom B in tako odkrili dva učinkovita načina zdravljenja. Novi kombinaciji sta bakterije uničili v 24 urah. Toda po 96 urah se je E. coli znova razrasla. Zato so dodali še tretji antibiotik, ki je razraščanje ustavil, medtem ko sta novonastalo kolonijo bakterij prejšnja dva uničila. To pomeni, da samo ena skupina antibiotikov ne naredi dovolj. Potrebnih je več, da delujejo skupaj in tako preprečijo, da bi se bakterije znova razširile.

_________________________________

Vitamin K2

Rečejo mu tudi menakinon. Zanj večina ljudi verjetno še slišala ni. Odkrili so ga Nemci daljnega leta 1929 in so ga imenovali vitamin koagulacije, ker je pomemben za proces strjevanja krvi. Tudi svetovno znani zobozdravnik Weston Price je opozoril nanj, ko je potoval po svetu in raziskoval povezavo med hrano in boleznimi pri različnih narodih. Ugotovil je, da imajo prebivalci, kjer ni industrijsko predelane hrane, v svoji hrani očitno neko snov, ki varuje njihove zobe in preprečuje zobno gnilobo. Neznano snov je imenoval aktivator X. To naj bi bil vitamin K2.

Obstajata dva vitamina K: 1 in 2. K1 najdemo v rastlinski hrani, K2 pa v hrani živalskega izvora in v fermentiranih živilih. Tudi K2 se deli na različne podtipe. Glavni pomen vitamina K je, da spreminja beljakovine tako, da lahko vežejo kalcij. S tem aktivira sposobnost beljakovin za vezavo na kalcij. Vlogi K1 in K2 sta zelo različni. K1 večinoma uporabljajo jetra, medtem ko K2 aktivira beljakovine za vezavo kalcija tam, kjer ta v telesu konča, na primer tam, kjer se nabirajo obloge v žilah, s tem pa se preprečujejo srčno-žilne bolezni. Izboljša se tudi zdravje kosti in zmanjša nevarnost za osteoporozo, zobje so bolj zdravi; predvidevajo pa tudi, da pomaga preprečevati razvoj rakave bolezni.

Evropske oblasti za varno hrano so sicer pregledovale obstoječe dokaze, koliko vitamina K2 naj bi človek dnevno zaužil, vendar jih niso našle dovolj, da bi lahko izdale priporočilo. Objavile so le ustrezno vrednost vitaminov K. Nanaša pa se predvsem na K1, saj je v hrani razvitega zahoda precej tako imenovanih ekstra hepatičnih beljakovin, torej tistih, ki jih uporabljajo jetra. Verjetno pa je v tej hrani premalo vitamina K2. Do zdaj tudi niso ugotovili, da bi bil v večjih količinah lahko strupen. Čeprav gre za v vodi topen vitamin, pa se v jetrih ne nalaga v omembe vrednih količinah. Vsi do zdaj znani podatki pravijo le, da vitamin K nima stranskih učinkov na zdrave ljudi. Najbogatejši vir vitamina K2 so živalska jetra, a tudi drugo meso, jajca in mlečni izdelki ter fermentirana živila, vendar tista, ki jih fermentirajo bakterije, ne pa plesni. Kakor pravijo, da so zaradi velike količine maščob paštete iz gosjih jeter škodljive za zdravje, pa jih za dodaten vnos vitamina K2 priporočajo.