Svetišče zdrave prehrane

Pioppi, najbolj zdrava vasica na svetu

Milka Krapež / Zarja
23. 9. 2017, 16.55
Posodobljeno: 23. 9. 2017, 17.03
Deli članek:

Na našem planetu so še neraziskani kraji, v katerih ljudje prebivajo v tihem sožitju z naravo, skrbijo, da imajo, kolikor potrebujejo, in si ne povzročajo skrbi zaradi nadlog civilizacije.

Arhiv revije Zarja
Svetišče zdrave sredozemske prehrane je na jugu Italije.

Njihova življenjska doba je verjetno prav zaradi tega v povprečju vsaj deset let daljša kot v modernem svetu. Pa ni treba prav daleč. Na jugu Italije je namreč vasica, imenovana Pioppi. Slavna postaja prav te dni, ko je izšla knjiga o življenju prebivalcev te vasice. Avtorja knjige The Pioppi Diet (Prehrana Pioppi) sta se sama odpravila v Italijo, da bi raziskala, kako v resnici živijo prebivalci te vasice.

Pravzaprav sta zamisel dobila od pokojnega Ancela Keysa (1904–2004), Američana, ki je v Pioppiju živel 28 let. Bil je doktor biologije in fiziologije. Med rojaki je bil najbolj znan po tako imenovanem K-racioniranju. To so bili natančno odmerjeni obroki za ameriške vojake med drugo svetovno vojno. Dobili so tri obroke na dan, od trdih piškotov, energijskih tablic (iz čokolade in oreškov) do suhomesnatih izdelkov in sladkarij v trdi obliki, kar naj bi vse šlo v vojakov žep in naj bi mu zagotovilo dovolj energije za ves dan. To naj bi bilo samo začasno prehranjevanje, ko bi bila običajna hrana teže dostopna. Vojaki, ki so živila pokusili, so se zmrdovali, a so rekli, da je bolje kot nič.

Pomanjkanje je bolj zdravo od obilja

Keysa, ki je sam doživel sto let, je zanimal vpliv hrane na zdravje ljudi, predvsem na zdravje srca in ožilja. Opazil je, da veliko ameriških poslovnežev, ki jim je bila dostopna najkakovostnejša hrana, zboli in tudi umre zaradi srčno-žilnih bolezni. Obenem pa je spremljal podatke iz Evrope med drugo svetovno vojno in po njej, ko je med ljudmi vladalo pomanjkanje, vendar so bili ljudje bolj zdravi. Tako je prišel na zamisel, da je treba jesti manj in da se je dobro na kratko vsaj en dan v tednu (24 ur) postiti. Napisal je tudi knjigo o tem.

Toda tisto, kar je postalo svetovna uspešnica in do zdaj nepremagana dieta, je sredozemska prehrana, ki jo je začel popularizirati kmalu po drugi svetovni vojni, ko so bili pri nas svinjska mast, bel kruh in goveji zrezek velika redkost, zahodni svet pa se je že spravljal na maščobe, češ da so najbolj škodljive. Njegovemu zgledu je sledil britanski kardiolog dr. Aseem Malhotra s kolegom Eoinom Neesonom. Britanca trdita, da največ bolezni srca in žil povzročajo sladkorji; ali sami ali pa v rafiniranih ogljikovih hidratih. In še, da kakovostne maščobe človeško telo nujno potrebuje.

Pioppi – svetovno središče zdrave prehrane

Kakšno povezavo ima s tem vasica Pioppi, ki so jo tujci do zdaj poznali le kot prijetno turistično zatočišče? Postala je nekakšno prehransko središče, svetišče zdrave prehrane, saj jo je UNESCO zaščitil kot sedež sredozemskega načina prehranjevanja. Pioppi leži v nekoč najbolj revnem predelu Italije. Prebivalci so jedli tisto, kar so pridelali sami: domače sadje in zelenjavo, olivno olje, ribe, kolikor se jim jih je posrečilo naloviti; mesa skoraj nič, ker je bilo predrago. Olivno olje pa je bilo zanje (in je še) osnovna maščoba v prehrani. Skoraj ni dneva, da ne bi zaužili vsaj za eno žlico tega olja. Od mlečnih izdelkov le občasno pojedo nekaj sira, sicer pa je bolj redko na jedilniku.

Testenine da, vendar malo!

»Res je, jedo tudi testenine in kruh, kar je pač značilno za Italijane,« pravi dr. Malhotra. Toda testenine jedo v majhnih količinah. Sladica je na mizi samo ob nedeljah. Pač pa radi popijejo kakšen kozarec vina. V njihovem življenju je bolj malo stresa, spijo povprečno sedem ur. Vsako popoldne po kosilu je siesta, počivajo vsi vaščani. Sicer bi si jih težko predstavljali v telovadnici, vendar se kar naprej gibajo. Če torej povzamemo, prebivalci te najbolj zdrave vasice na svetu, kakor ji zdaj pravijo, predvsem ne uživajo sladkorja in predelanih oziroma obdelanih (rafiniranih) ogljikovih hidratov. Prav ti pa so bili leta in leta glavno priporočilo večine zdravstvenih ustanov oziroma njihovih strokovnjakov. Zdaj postaja jasno, da je bila to ena največjih zablod v prehranskih priporočilih. Torej za srčno-žilne bolezni, zamašene žile, srčne infarkte in možgansko kap niso krive maščobe, ampak rafinirani ogljikovi hidrati (ki se spremenijo v sladkorje).

Dr. Malhotra pravi takole: »Največ težav povzroča prehrana. Kajenje, stres, pomanjkanje gibanja in alkohol skupaj ne naredijo toliko škode kot nezdrava prehrana!« Boj proti slabi hrani je dr. Malhotra, ki je sebe razglasil za nekdanjega odvisnika od sladkorja, začel, ko mu je bolnik po operaciji srca pokazal obrok, ki so mu ga prinesli v bolnišnici, in ga vprašal, kako naj spremeni svojo prehrano, če mu že v bolnišnici postrežejo najbolj nezdrave jedi. Šele takrat se je ovedel, da je treba začeti takoj in pri sebi.

Jesti je treba manj sladkorja!

Prvo pravilo, če naj bi se izognili srčno-žilnim boleznim in diabetesu, je, da je treba jesti manj sladkorjev. To ne pomeni, da pač ne pospravite koščka kolača po kosilu, ampak da ne jeste rafiniranih ogljikovih hidratov, kamor spadajo vse testenine iz bele moke, vse vrste kruha, bel riž, instantne žitne oziroma zrnate jedi (polenta, riž z oznako parboiled, pšenični zdrob in podobno, tudi velika večina pripravljenih kosmičev za zajtrk spada v to skupino) … Na kratko povedano: rafinirani ogljikovi hidrati so vse jedi in pijače, ki so šle skozi kakršen koli industrijski postopek: čiščenje, koncentriranje, luščenje, encimske spremembe. Sem spadajo tudi tako imenovani koncentrirani sadni sokovi. Če imajo napisano to oznako (pa zraven kljub temu napis, da so 100-odstotno iz sadja), pomeni, da so šli skozi predelovalni proces, le da je napis »koncentrirani« navadno tako majhen, da ga le s težavo preberete. Samo z zmanjšanim uživanjem sladkorja ste lahko uspešnejši od zdravil.

Prebivalci Pioppija (a to velja skoraj za vse Italijane) si za obrok vzamejo čas. Jedo počasi in premišljeno pač tisto, kar jim je dala narava in kar se začuda popolnoma ujema z znanstvenimi ugotovitvami. Vasica je še vedno v glavnem kmetijska, približno 200 prebivalcev se ukvarja z gojenjem zelenjave in sadja ter z ribolovom. Od malih nog delajo na domači zemlji oziroma ribarijo in se gibljejo ves dan razen v času sieste. Okolje ni onesnaženo, zrak je čist, domača hrana je pridelana brez strupov. Rdečega mesa pojedo le malo, ker je drago. Tudi drugih dragih jedi si ne morejo privoščiti. Zato je malo debelih, za diabetes pa skoraj ne vedo.