Pa vi? Veste, kakšna je razlika med antibiotiki in probiotiki? Oba izraza izvirata iz grščine – antibiotik pomeni »proti nečemu živemu«, probiotik pa »za življenje«. Preberite si, pri čem pomagajo.
V določenih raziskavah so dokazali, da uživanje probiotikov, predvsem pitje fermentiranega mleka, vpliva na nižanje krvnega tlaka.
Revolucija v zdravljenju
Uporaba antibiotikov je prinesla revolucijo v zdravljenju. Neozdravljive in smrtne bolezni so postale hitro in preprosto ozdravljive. Antibiotiki uničujejo bakterije, ki povzročajo bolezni. V človeškem telesu pa živijo tudi številne koristne bakterije. Lahko se zgodi, da antibiotik uniči tudi nekatere koristne mikroorganizme. Naravno biološko ravnovesje v telesu se tako nekoliko poruši, kar opazimo kot drisko ali glivično okužbo, saj se poveča število gliv (najpogosteje gre za sor v ustih ali vnetje nožnice). Zato je ob antibiotiku smiselno uporabljati probiotik.
Pomoč pri presnovi
Probiotiki zmanjšajo pojavnost okužb dihal in kariesa pri otrocih. Prav tako zmanjšujejo resnost in trajanje rotavirusnih okužb pri otrocih.
Črevesno mikrobioto sestavlja več kot 500 vrst mikroorganizmov, ki se razlikujejo tako po videzu kot po nalogah. Delimo jih na koristne bakterije in tako imenovane škodljive oziroma patogene mikroorganizme. Črevesna mikrobiota je zelo pomembna za imunski sistem našega telesa, v zadnjem času vse bolj intenzivno preučujejo tudi njen pomen pri nastanku bolezni sodobnega časa. Za vzdrževanje ravnovesja mikrobiote lahko uživamo probiotike. Ti so dobrodošla pomoč črevesju, saj prebavilom pomagajo pri presnavljanju hrane. Ko hrano zaužijemo, probiotiki sintetizirajo vitamine, aminokisline, maščobne kisline, ki hranijo črevesne celice ter skrbijo za gibanje črevesja (peristaltiko). Probiotiki tako podpirajo delovanje imunskega sistema in sintetizirajo protimikrobne snovi, ki ovirajo preživetje in razvoj škodljivih bakterij.
