Nevarnost iz vesolja

Nadenite si čelade, na Zemljo bo padla 8-tonska vesoljska postaja, ki je ušla izpod nadzora

S.R.
4. 1. 2018, 10.37
Posodobljeno: 4. 1. 2018, 10.39
Deli članek:

Vesoljski laboratorij Tiangong-1, nad katerim je Kitajska domnevno izgubila nadzor, ima na Zemljo pasti marca letos. Vendar natančnega datuma in kraja nihče ne pozna.

Reuters

Stari sateliti in druge »vesoljske smeti« radi telebnejo nazaj na Zemljo, to ni nič neobičajnega, saj se v našem ozračju vsako leto znajde na stotine vesoljskih odpadkov. Vendar znanstveniki tokrat le z nekoliko nemirnimi očmi opazujejo približno 8500 kilogramov težko vesoljsko postajo, ki okoli Zemlje kroži v povsem nepredvidljivi tirnici, saj je Kitajcem že junija 2016 ušla izpod nadzora. Strokovnjaki tako ne znajo napovedati, kje točno bo pristala.

Kitajska vlada je pozneje javnosti razkrila, da bi znala na Zemljo strmoglaviti konec leta 2017. Zaradi tako nejasne in nenatančne ocene so znanstveniki po svetu prišli do zaključka, da je Kitajska izgubila vsako sposobnost, da bi vplivala na njeno pot okoli planeta, in zlasti, da se sploh ne zaveda, kje bo ta ogromen laboratorij sploh pristal.

Reuters
Postaje Tiangong-1 že dve leti nimajo več pod nadzorom.

Kaj napovedujejo?

Evropska vesoljska agencija (ESA) je na podlagi novembrske analize ocenila, da bo vesoljsko plovilo okoli Zemlje »zagotovo prenehalo krožiti nekje med januarjem in marcem 2018, nato pa nenadzorovano ponovno vstopilo v ozračje.« Strokovnjaki agencije ESA sicer ocenjujejo, da bo večina plovila zgorela ob vstopu v našo atmosfero, vendar svarijo, da bi lahko nekateri deli pot preživeli in dosegli površje Zemlje.

Strokovnjaki so si sicer precej enotni, da je možnost, da bi plovilo padlo na poseljeno območje in celo poškodovalo kakšno od zgradb, precej majhna, a vendar ne neznatna. Verjetnost za kaj takega naj bi bila 1 proti 10.000. Kraj trčenja so uspeli zožiti na pas med 43-stopinjami severne in 43-stopinjami južne zempljepisne širine. Bralci, nekoliko bolj vešči področja geografije, so si ob tem podatku zagotovo oddahnili, saj Slovenija leži na 46 vzporedniku, vendar bi za naključnega popotnika lahko bila usodna že pot v Rim.

Največji predmet, ki ga je izdelala človeška roka in ki je kadar koli vstopil v ozračje Zemlje, je bila sicer ruska vesoljska postaja Mir. Leta 2001 so njeni ostanki pristali v Tihem oceanu v bližini Nove Zelandije. Ta je bila v primerjavi s postajo Tiangong-1 z dobrimi osmimi tonami teže prava orjakinja, saj je tehtala kar 120 ton.