Novice Svet24

William Herbert Wallace se je rodil v mestu Millom v Cumberlandu leta 1878. Dlje časa je potoval in delal po Indiji ter Kitajski, leta 1907 pa se je zaradi zdravja vrnil v Anglijo. Pozneje je delal za liberalno stranko v Harrogatu in postal volitveni agent leta 2011. V tem času je spoznal Julie Dennis in se z njo poročil. V prvi svetovni vojni je izgubil službo in z ženo sta se leta 1915 preselila v Liverpool, kjer je delal za zavarovalno podjetje Prudential. V službi je bil uspešen, poleg tega je delal še kot zunanji predavatelj kemije na tehnični fakulteti v Liverpoolu.

arhiv

Umor

Devetnajstega januarja 1931 je William odšel na sestanek lokalnega šahovskega kluba. Tam so mu povedali, da je približno 25 minut, preden je prišel v klub, dobil telefonsko sporočilo. Klicatelj je dejal, da naj pride v stanovanje na Menlove Gardens East (vzhod) 25 ob 19.30 naslednji dan, ker bi se rad pogovoril o sklenitvi zavarovanja. Ime klicatelja je bilo R. M. Qualthrough. Naslednji večer je William res odšel tja, a ugotovil, da obstajajo Menlove Gardens North (sever), Menlove Gardens South (jug) in Menlove Gardens West (zahod), East (vzhod) pa ne obstaja. Petinštirideset minut je iskal naslov, nato pa se je vrnil domov. Pred vhodnimi vrati je srečal soseda, ki sta se odpravila na sprehod. Poskušal je vstopiti skozi sprednja vrata, a ni mogel, in šele v drugem poskusu mu je uspelo vstopiti pri zadnjih. V eni od sob je nato našel do smrti pretepeno ženo.

Preiskava

Williama najprej policija ni imela za osumljenca. Ugotovila je, da je prišel klic v šahovski klub iz telefonske govorilnice, oddaljene približno 350 metrov od hiše zakoncev Wallace. Vendar je policija začela sumiti, da bi lahko bil Qualthrough v resnici William. Dva tedna po umoru so ga aretirali. Prepričani so bili, da je umoril svojo ženo in nato odšel do Menlove Gardensa. Policija je namreč določila čas umora ob 20. uri. Teorijo so tudi preizkusili, tako da je eden od mlajših policistov moral teči do tramvaja. William je bil star 52 let in bolehen ter bi težko v takšnem času pretekel tolikšno razdaljo. Zato so policisti prestavili čas umora na 18.30. Podali niso nobene razlage, zakaj je bil čas prestavljen. 

Nobene krvi

Umor Julie je bil tako brutalen, da bi moral biti morilec skoraj povsem prekrit s krvjo. Williama so na večer umora natančno pregledali, toda niso našli prav nobene sledi krvi. Pod truplom nesrečne Julie so našli dežni plašč, zaradi katerega je bil William na koncu obsojen. Zaključili so namreč, da je bil William v času umora gol, pokrit le z dežnim plaščem in se je tako zaščitil pred krvjo, nato pa naj bi se še očistil v kopalnici. Vendar je preiskava pokazala, da v času umora kad in umivalnik v kopalnici nista bila uporabljena. Prav tako ni bilo nobene krvi v kopalnici. Vsi dokazi proti Williamu so bili v najboljšem primeru posredni in pravzaprav je bilo precej več teh, ki so dokazovali, da ni mogel umoriti svoje žene. Kljub temu je bil William Herbert Wallace obsojen na smrtno kazen. Vendar je s pritožbo uspel in sodbo so razveljavili. William je umrl dve leti pozneje zaradi zdravstvenih težav.

arhiv

Vpleten naj bi bil moški z imenom Richard Parry

Obstaja več različnih teorij in dve med njimi sta med seboj celo nekako povezani. Seveda obstaja tudi možnost, da bi William svojo ženo dal umoriti, vendar pa je prisotno predvsem vprašanje motiva. William ni imel nikakršnega znanega razloga, da bi umoril svojo ženo. In to, da bi jo umoril v napadu besa, se zdi nekoliko nenavadno, saj je bil William bolehen in precej šibak. Najverjetneje bi jo bil sicer vseeno sposoben umoriti, če bi jo napadel nenadoma. Avtor P. D. James verjame, da je William res ubil svojo ženo in da je bil klic »šaljivca« pravzaprav naključen. Po drugi strani avtor Jonathan Goodman verjame, da je ženo umoril prav klicatelj. Sledi so ga namreč pripeljale do Williamovega sodelavca v podjetju Prudential. Imena ni razkril, saj ni bilo nobenega dokaza, da je bil moški dejansko vpleten v zločin. Šlo naj bi za mlajšega moškega, ki je kradel denar iz podjetja. Wallace naj bi vedel, da omenjeni moški ni prinesel vsega denarja od zavarovalnin, ki jih je prodal, a ga ni izdal. In ta moški naj bi tudi zelo dobro poznal Julie ter pozneje sam dal odpoved v podjetju, razlog pa naj bi bil, da se ne počuti dobro. Pozneje je urednik časnika Roger Wilkes izdal, da gre za Richarda Parryja. In to je isti Richard Parry, za katerega je pisatelj P. D. James prepričan, da je opravil klic. Je mogoče, da je William izsiljeval Richarda, ta pa je umoril njegovo ženo? Verjetno ne bomo nikoli izvedeli.