Strokovnjaki z newyorške fakultete Langone School of Medicine so preiskovali izpovedi pacientov, ki so bili zaradi odpovedi srca razglašeni za mrtve, nato pa oživljeni.
Kot so odkrili, se je marsikateri izmed njih spominjal pogovorov, ki so potekali v sobah, v katerih so bili razglašeni za mrtve. Bolnikove plati so nato primerjali z izkušnjami zdravstvenega osebja, ki je bilo prisotno, s čimer so lahko potrdili bolnikove različice dogodkov.
Kar po njihovem pomeni, da lahko človeški um deluje tudi po smrti – ko srce ne bije več in ko kri ne priteka več v možgane.
Je to pojasnilo za svetlobo na koncu predora?
