Kaj je "kej"

Kaj nam povejo kratice, izrazi in dvoumnosti pri televizorjih

Marjan Kodelja
14. 2. 2017, 20.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Če o novih telefonih slišimo predvsem olepševalne pridevnike, pa je svet televizorjev poln kratic in oznak, včasih tudi z dvoumnim pojmovanjem.

Profimedia
Kakovost slike zaslona QLED naj bi bila nekje med sliko »običajnega« LED in ta pravega televizorja OLED.

HD in polna HD-razločljivost

Prva oznaka pove, da je na zaslonu 1280 x 720 pik (zato tudi 720p), druga pa 1920 x 1080 (1080p). Velikost zaslona pri tem nima nobene vloge.

Izbira televizorja, ki čim bolj ustreza našim potrebam, utegne biti težavna naloga, če izdelovalci skoraj vsako leto spreminjajo oznake, imena in po možnosti še kaj.

S tem smo se hočeš nočeš morali sprijazniti in odkrito povedano, to tehničnim zanesenjakom ne povzroča pretirano sivih las. Drugače pa se lahko počutijo običajni kupci, ki pridejo v trgovino v dobri veri, da bodo hitro kupili nov televizor, kajti stari je ravno odšel rakom žvižgat, potem pa so primorani poslušati razlago kratic in oznak, pri čemer se jim o njih niti približno ne sanja.

Od LCD do LED

Resnica o 4K

Pravih televizorjev 4K ni, kajti to je oznaka iz filmskega sveta, ki označuje sliko s 4096 x 2160 pikami, a so jo izdelovalci televizorjev vseeno posvojili.

Ob zori prodora ploskih televizorjev je bilo zelo preprosto. Bodisi so bili zasloni s tekočimi kristali (LCD) ali plasme. Ti so izumrli, ko se je izkazalo, da so za odtenek energijsko preveč potratni. Od tedaj so (skoraj) vsi televizorji »LCD«, pa čeprav imajo vse mogoče oznake. Značilno zanje je svetlobno telo za zaslonskim panelom, brez katerega slike ne bi bilo. Najprej je bila hladna fluorescentna sijalka, zato so bili televizorji za današnje pojme debeli. Ko jo je zamenjala sijalka iz svetlečih diod, so televizorji prek noči dobili oznako LED. Bili so tanjši, ker je bila sijalka manjša, pa še na rob zaslona so jo premaknili. Toda tehnično se nič drugega ni preveč spremenilo.

Kvantne pike in QLED

Potem je prišel HDR

Kratica označuje zaslone, ki imajo večjo svetilnost, zato so zmožni prikazati sliko, na kateri vidimo več podrobnosti ne glede na svetlost prizora.

Od tedaj do danes je bilo še nekaj »dodelav« sijalke. Če so bile prve narejene tako, da so modro »ledico« (ta je od vseh najbolj svetla) prevlekli, da je oddajala belo svetlobo, so poznejše izvedbe prinesle prevleko iz bolj eksotičnih snovi. Delčke premera nekaj nanometrov, ki obsevani s svetlobo oddajo svetlobe v točno določeni barvi (valovni dolžini), da se je rodila tehnologija kvantne pike. Čemu vse to? Ker je bela svetloba postala bolj bela in ne »umazana« kot prej, so bile prikazane barve bolj naravne in žive. Sony je tehnologijo skril v znamki Triluminos, Samsung je do letos uporabljal kratico SUHD, drugi pa so uporabili kakšno drugo oznako. Toda šlo je za eno in isto. Napredek v sijalki v ozadju zaslona.

Ultra HD premium

Označuje lanske televizorje, ki se ponašajo z »najboljšo« kakovostjo tako slike (UHD oziroma 4K in HDR) kot zvoka.

To je podobno tudi letos, ko Samsung uvaja oznako QLED, ki je na prvi pogled (preveč) podobna kratici OLED, ki pa označuje v temeljih drugačno zaslonsko tehnologijo. Tudi tu gre za napredek v tehnologiji sijalke, rezultat pa je še več barvnih odtenkov in bolj svetla slika, primernejša za vsebino HDR. Pa smo spet pri (nerazumljivi) kratici.