Vse se spreminja

Nevroznanost potrdila tisočletne trditve budistov

B.K.
10. 1. 2017, 16.41
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Razumevanje uma in jaza v sodobni nevroznanosti je na nekaterih točkah podobno budističnemu razumevanju teh konceptov.

Reuters

Znanost in filozofija, tudi starodavna, se lahko dopolnjujeta. To dokazuje Evan Thompson, nevroznanstvenik iz Univerze Britanske Kolumbije v Kanadi. »Budisti zagovarjajo tezo, da ni nič konstantno, vse se spreminja skozi čas, imamo konstantno spreminjajoč se tok zavesti,« je budistično doktrino za Quartz povzel Thompson. »S stališča nevroznanosti so možgani in telo vedno v toku. Nič ne korespondira z občutjem, da obstaja nespremenljiv jaz.«

Budistični nauk o ne-jazu (anatman) pravi namreč, da individualni, nespremenljivi in nedeljivi jaz ne obstaja. Jaz je na vsaki točki človekovega življenja le iluzija, v smislu, da gre za zavest konkretnega trenutka, ki izgine oziroma se spremeni že takoj v naslednjem trenutku, ko se spremenijo tudi okoliščine.

Reuters
Mladi budistični menihi med meditacijo.

»V nevroznanosti mnogokrat trdimo, da je jaz iluzija, ki jo ustvarijo možgani. Moj pogled je, da možgani in telo delujejo skupaj v kontekstu našega fizičnega okolja, in tako ustvarijo občutek jaza,« je še zatrdil Thompson.

Z realnostjo jaza, se sicer ukvarja tudi zahodna filozofija, že vse od njenih nastankov. Heraklit mračnjaški iz Efeza je že v 5. stoletju pred našim štetjem izrekel slavni stavek Panta rhei (vse teče). Po Heraklitovem nauku se vse nenehno spreminja, tudi mi sami. V dveh različnih trenutkih enaka stvar ni ista, ali s Heraklitovimi besedami; »Nihče ne stopi v isto reko dvakrat, saj reka ni več enaka on pa ni več isti človek.«

Kasneje so se z jazom ukvarjali tudi drugi filozofi. Najbolj znan je najbrž avstrijski psihoanalitik Sigmund Freud, ki je pokazal, da je tisto kar dojemamo kot enoten in nedeljiv jaz, v bistvu produkt nezavednih misli.

Reuters
Budova glava v drevesu, svetišče Ayutthaya, Tajska.

Znanost se torej šele zdaj uči tisto, kar so filozofi in budistični menihi vedeli že stoletja: um lahko spreminjamo s treningom. Pri budistih je ta trening meditacija, pri nevroznanosti pa nevroplastičnost.

»Realnost, da nič ne ostane isto bi morala biti osvobajajoča, kajti če ji ljudje verjamejo, se ne bodo več definirali s svojimi lastnimi mislimi, ne bodo več omejeni s fiksirano idejo o tem, kdo so,« pa Thompsonove trditve komentira Aimee Kuvadia iz portala The Daily Good.