Zanimivosti

Dan, ko naj bi Adam in Eva jedla z drevesa spoznanja

J.P.
16. 2. 2015, 10.58
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Prvič se je to zgodilo pred nekaj dnevi, trinajstega februarja. Kot se izkaže, gre za »dvojno nesrečo« - za nesrečna namreč veljata tako število trinajst kot dan petek. Korenine tega vraževerja pa kot običajno segajo daleč v preteklost.

Wikipedia

Slabega slovesa petka trinajstega danes ne gre zanikati, a ni že od nekdaj tako. Do zatona 18. stoletja je petkom, ki so se zvrstili na trinajsti dan v mesecu, le malokdo pripisoval poseben pomen. Kdaj in kako je petek trinajstega obveljal za nesrečnega, ni povsem jasno. Svoje je vsekakor naredil istoimenski film iz leta 1980, ki je v zavest gledalcev dodobra vžgal podobo glavnega negativca Jasona Voorgheesa, za vedno ozaljšanega s hokejsko masko.

Nesreča bo letos nastopila v trojici – trinajsti dan v mesecu bo v letu 2015 na petek prišel trikrat.

Zasluge za popularizacijo petka trinajstega pogosto gredo kapitanu Williamu Fowlerju, vojaku iz druge polovice 18. stoletja, ki se je gibal v visokih krogih. Fowler je namreč opazil, da ga že celo življenje spremlja število trinajst – tako je denimo obiskoval trinajsto javno šolo v New Yorku in se boril v trinajstih bitkah ameriške državljanske vojne. Odločil se je torej, da bo naredil konec vraževerju, povezanim s številom trinajst, zato je ustanovil Klub trinajst, ki se je prvič sestal trinajstega septembra 1881. Gostje so do mize s trinajstimi sedišči, na kateri je bila raztresena sol, hodili pod lestvami. Zavračanju vraževerja navkljub pa si Fowler zaslug za petek trinajstega ne more lastiti – trinajstega septembra je bil namreč torek. Dokazal je le, da je trinajst veljalo za nesrečno število, ta tradicija pa sega krepko v preteklost. Tako severnjaški miti pripovedujejo o gostiji, pripravljeni za dvanajst bogov, na kateri pa se je kot trinajsti pojavil nepovabljeni Loki, bog prevare in zaščitnik vohunov, in pokončal Balderja, boga svetlobe, nedolžnosti, lepote, veselja, nedolžnosti, čistosti in miru. Podobno se je v krščanskem izročilu JudežIškarijot, ki je izdal Jezusa, na zadnji večerji pojavil kot »nesrečni« trinajsti gost.

Judež Iškarijot je bil trinajsti gost zadnje večerje. 

Na Zahodu velja petek za dan nesreče

E. Cobham Brewer je v svojem Slovarju fraz in pripovedk iz leta 1898 za petek zapisal, da je bil takrat križan Jezus Kristus in da je kaj lahko tudi dan, ko sta Adam in Eva v rajskem vrtu jedla s prepovedanega drevesa spoznanja. Leta 1882 je pesnik John Godfrey Saxe objavil pesem »The Good Dog Brette«, ki govori o pudlju, ki po mestu s cekarjem zbira prispevke za svojega slepega gospodarja, dokler mu kruti mesar na tako zelo nesrečni petek ne odseka repa. Leta 1907 je Thomas William Lawson v romanu Petek trinajstega združil ideji o nesrečnem dnevu in nesrečnem številu. In čeprav najverjetneje ni izumil ideje o nesrečnem datumu, pa je gotovo pripomogel k popularizaciji pojma.