Zanimivosti

Majevske korenine izredno zapletene

J. P.
4. 5. 2013, 07.09
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Arheologi, ki so proučevali zakopano strukturo v Ceibalu v Gvatemali, menijo, da je Majevska kultura nastala iz več vplivov, ki so prihajali tako od blizu kot od daleč.

Wikipedia

Tako bi do sedaj nepojasnjeni izvor ene izmed najbolj zanimivih kultur končno dobil razlago, menijo ameriški arheologi, ki so opravljali izkopavanje.

Klasična Majevska civilizacija, ki je v Srednji Ameriki vzcvetela pred več kot šesto leti, je opevana zaradi svojih obsežnih mest, ki jih krasijo velike piramide, in zavoljo impresivnih dosežkov, kot sta med drugim pisava in natančno opazovanje astronomskih pojavov, ki še danes burijo duhove. Vseeno pa je bilo rojstvo kulture okrog leta tisoč pr. n. š. dolgoletni predmet razprav v arheoloških krogih.

So Maji neposredni potomci Olmekov, ki veljajo za prvi starodavno civilizacijo v Mehiki, znano po velikanskih kamnitih glavah, ki upodabljajo jaguarje in vojake, ali pa so samostojna struja?

Nedavna analiza predmetov iz dolgo zakopane ceremonialne stavbe v osrednji Gvatemali podpira tretjo hipotezo, ki predpostavlja, da je nižinska Majevska kultura nastala iz amalgama vplivov iz bližnjih naselbin. Kot se izkaže, je izvor Majevske civilizacije veliko bolj zapleten, kot pa je bilo domnevano do sedaj. Po mnenju arheologov z Univerze v Arizoni v ZDA je kultura, ki je pozneje dominirala Srednjo Ameriko do prihoda Evropejcev, dobila zagon med tako imenovanim 'vakuumom moči', ki je trajal od dvesto do tristo petdeset let začasa vladavine Olmekov.

To je bilo dovolj, da so ljudje, ki so zgradili ceremonialno stavbo v Ceibalu, prišli v stik z okoliškim prebivalstvom in tako začeli tvoriti novo kulturo.

Vplivi naj bi po mnenju arheologov izvirali tudi od tako daleč, kot je Chiapas in z obale Tihega oceana, torej okrog slabih tristo dvaindvajset kilometrov v obeh primerih.

Tako naj bi Ceibal bil del te velike spremembe. Tamkajšnji prebivalci so večkrat gradili na istem mestu v obdobju več sto let in za seboj pustili sloje civilizacije, ki se raztezajo dobrih deset metrov pod površjem.

Med izkopavanjem, ki poteka že od leta 2005, je bilo odkritih več stavb z odprtim bazarjem. Okrog leta 700 pr. n. š. naj bi po domnevah arheologov struktura v Ceibalu v višino merila slabih osem metrov. Znotraj nje so odkrili več takratnim ljudem dragocenih orodij, za katere arheologi domnevajo, da gre za daritve, ki jih je takratno prebivalstvo opravljalo v različne namene.

Tovrstne stavbe naj bi veljale za predhodnice piramid, kot so jih pozneje gradili Maji v Palenqueu v južni Mehiki. Te so bile usklajene s potjo sonca, zato jim mnogi pripisujejo obredno vlogo v skupnostih, kjer se je ta posledično zbirala za razne daritve.

Arheologi so uspeli z raznimi tehnikami datiranja večji del stavb umestiti v čas okrog tisoč pr. n. š., kar jih dela približno dvesto let starejše od večine Majevskih naselbin. To pomeni, da so stavbe v Ceibalu najzgodnejši primerki arhitekture. Vseeno pa to ne pomeni, da je bil Ceibal izvor ceremonialne arhitekture, saj premorejo primerki iz Chiapasa in tihomorske obale, ki so nastali v istem času, podobno arhitekturo.

Arheologi dodajajo, da je to standardiziran vzorec , zato zaključujejo, da je bil stik med ljudmi del procesa kulturne inovacije.