To je namreč pokazala 520 dni trajajoča simulacija misije, s katero so želeli preučiti psihične in zdravstvene učinke dolgotrajnega vesoljskega potovanja.
"Uspeh človeškega medplanetnega vesoljskega raziskovanja je odvisen od zmožnosti astronavtov, da prestanejo veliko daljša vesoljska potovanja in misije kot doslej," je povedal raziskovalec pri univerzi Pensilvanija in soavtor raziskave o spanju David Dinges.
"Zdaj smo izvedli raziskavo, da bi ugotovili, kakšno vlogo bodo imeli spalne navade ter obdobja spanja in bedenja na daljših vesoljskih misijah," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pripomnil Dinges.
Šest prostovoljcev - trije Rusi, Evropejca in Kitajec - je 3. junija 2010 zlezlo v 550 kubičnih metrov velik prostor v Rusiji, ki je simuliral vesoljsko plovilo. Gibanje teles preizkusne skupine so raziskovalci nadzorovali preko naprav na zapestjih prostovoljcev. Merjenja so pokazala, da so tekom simulacije vedno več časa preživljali v sedečem položaju. Večina ekipe pa je imela težave tudi s kakovostjo spanja, s pozornostjo in spalnimi navadami.
Raziskovalci so tako prišli do sklepa, da bodo morala vesoljska plovila in prebivališča na površju drugih planetov umetno simulirati določene lastnosti ciklov spanja in bedenja, ki so značilni za Zemljo. Med njimi so določena izpostavljenost svetlobi, ustrezno prehranjevanje in gibanje.
Ugotovitve pa po mnenju raziskovalcev pomagajo razumeti tudi vedno pogostejše motnje spanja pri ljudeh na splošno. Veliko ljudi v razvitih državah daljši del življenja preživi v sedečem položaju, mnogi so dlje časa izpostavljeni umetni svetlobi, poleg tega pa njihove spalne navade in vzorce motijo šola in zaposlitev. Motnje spanja pa so povezane z večjim številom zdravstvenih težav, kot je na primer debelost.
