In z veseljem, saj je igralka Darja Reichman praznovala rojstni dan. Še prej je s soigralkama Vesno Jevnikar in Vesno Slapar tako navdušila s prepričljivo igro, da so se v predstavo dovolj zatopljeni gledalci lahko prestavili v lokal v nakupovalnem središču, v katerem se zgodba dogaja. Zgodbo pa je zaključil pevec Nace Junkar. Ne, ni nastopal. Edine zvezde predstave na odru so Darja in Vesni, toda ko so se igralke poklonile, jim je Nace najprej naklonil stoječo ovacijo, potem je nekdaj priljubljeni pevec še zapel. Kajpak Darji za rojstni dan. Gledalci se mu večinoma niso pridružili, saj očitno niso vedeli, da igralka praznuje.
OD POSTELJE DO POSTELJE
Nace bi hvalospev za opravljeno delo gotovo zapel tudi režiserju Vinku Möderndorferju, a mu ga ni mogel. Vinko, ki se sicer pred, med in po »svojih« predstavah raje, kot bi sedel med občinstvom v dvorani, skriva v zakulisju – ali bližnjem lokalu – je ostal doma. »Dobro poznamo Vinkovo zgodbo o izogibanju premieram, toda na premierah svojih predstav v našem gledališču je vedno prisoten. Torej je moralo biti res nekaj narobe,« je dejala članica ekipe Prešernovega gledališča Kranj. In res je bilo, Vinko je namreč zbolel. Gotovo mu je bilo žal. Pa ne le zaradi izjemnega odziva občinstva, ampak ker ga vedno po predstavi objame mlajša sestra, šansonjerka Vita Mavrič. In njen mož, scenograf Andrej Stražišar. Vita in Andrej sta prišla na premiero tako rekoč iz bolniške postelje, kamor pa sta se gotovo odpravila takoj po tem, ko je utihnil aplavz in so se obiskovalci odpravili v zgornje nadstropje na sprejem. In tam še enkrat zapeli vse najboljše: in to tako, kot se spodobi!
