Alenka Godec

Če bi lahko, bi imela zavetišče za živali

Teja Pelko
15. 7. 2017, 16.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Vedno nasmejana pevka je velika ljubiteljica živali. Potem ko se je morala na začetku tega leta po 12 letih posloviti od border colliejke Elle, se je pred dobrimi tremi meseci odločila v zavetišču posvojiti trimesečno mešanko.

Osebni arhiv
Alenka Chilly izkazuje veliko ljubezni.

Alenka psički posveča veliko svojega časa, v skrbi zanjo pa zelo uživa. »Ne samo meni, vsem članom naše družine dobro dene družba kužka, pa tudi zavedanje, da je vsakemu našemu kosmatincu v našem domu res lepo,« nam je povedala vedno nasmejana pevka. Je pa Chilly zelo drugačna od Elle.

Alenka je imela dvakrat pri hiši tudi mucka. Če ne bi bilo omejitev, pa bi imela zavetišče za živali.

»Ker to ni naš prvi kužek, smo približno vedeli, v kaj se podajamo. Razlika med našo prejšnjo psičko in to pa je seveda velika, saj je bila Ella že dolgo umirjena gospa (dočakala je 12 let), Chilly pa je pač mladiček in glede na to, da se v njej skriva nekaj terierja, potrebuje dnevno dozo precejšnje aktivnosti. A tega smo bili navajeni tudi pri obeh naših borderkah,« nam je dejala pevka.

osebni arhiv
Kosmatinka je pri hiši dobre tri mesece.

CHILLY
V zavetišču so psičko poimenovali Chiwi, Godčevi pa so jo preimenovali v Chilly, saj se jim je zdelo, da je to ime bolj tekoče izgovorljivo.

Čeprav je Chilly še mladiček, pa do zdaj ni ušpičila še nič omembe vrednega. Alenka razlog za to vidi predvsem v tem, da je zelo malo sama, pa še to običajno po tem, ko pride zares utrujena domov, se naje in komaj čaka počitek. Pohvalila pa je tudi njeno učljivost. »Glede na to, da šteje okoli šest mesecev, se mi zdi, da lepo napreduje. Veliko stvari je že dojela, hitro se uči, veliko pa se seveda še mora naučiti,« se zaveda Alenka. Glede na njene izkušnje s kužki sicer niti malo ne dvomimo o tem, da ji ne bi uspelo. V preteklosti je namreč imela kar nekaj kužkov.

»Moj prvi pes je bila koker španjelka Dina in naša neizkušenost je botrovala temu, da je bila zelo posesivna. Potem sem za svojega vzela moževega dobermana Izota, ki je bil en tak velik dobrodušnež, a le redko brez povodca, ker jo je znal ucvreti po svoje. Potem je prišla prva borderka Biba. Bila je krasna psička v vseh pogledih, je pa zelo zgodaj tako hudo zbolela, da smo se morali od nje posloviti že pri njenih 3,5 leta. Potem smo šli praktično naslednji dan po Ello, ki je bila prav tako borderka. To zlato bitje je bilo z nami 12 let. Z vsakim letom je bila bolj pridna, bolj ubogljiva, bolj čuteča in brihtna. Za borderko je bila tudi precej 'skulirana', kar ne pomeni, da se z njo ni bilo treba ukvarjati. Ampak mi imamo tako ali tako kužke zato, da se z njimi ukvarjamo, da imajo našo pozornost, našo skrb, našo ljubezen,« nam je še dejala Alenka.