Mobilna verzija
07:36 21. januar 2018

Do Kobarida štopala, po mestu pa pešačila

zf Kobarid
0 Posodobljeno: 10:03 / 09.8.2017

Damjan je študent zgodovine. Prihaja iz Poljske, Slovenijo je obiskal prek študijske izmenjave CEEPUS za en semester. V času izmenjave mu je uspelo spoznati to majhno deželo z dobrimi ljudmi, kjer je vse oddaljeno streljaj stran.

Damjan in Marak 2

Damjan in Marak sta se pogumno spustila po Soči. Foto: arhiv Svet24

Damjan se je skupaj s prijateljem Marakom, ki prihaja iz Slovaške, proti Kobaridu odpravil v sobotnem jutru. Ker nista našla ustrezne transportne povezave, saj je bil na voljo le avtobusni prevoz, ki jima je omogočal obisk Kobarida šele ob 15. uri, sta se odločila za avtoštop. »Za štop sva se odločila, ker je potovanje z avtobusom precej drago. Za povratno vozovnico za oba bi odštela okoli 50 evrov, kar pa se mi ne zdi malo. Zato sva se predvsem iz finančnega razloga odločila za avtoštop. Ni mi žal, saj je bila pot precej zabavna. Slovenci ste prijazen narod, sicer precej tih in sramežljiv, ampak radi priskočite na pomoč,« v smehu pove Damjan.

obrez Damjan

Damjana je Slovenija očarala. Foto: arhiv Svet24

V Sloveniji je veliko plezal

»V spominu mi bo zagotovo ostal rafting, saj je bilo zelo vznemirljivo. Prav tako zgodovinski muzej prve svetovne vojne, ki ga je vredno obiskati, in čudovit razgled na okoliške hribe.« Damjan, turistični izvedenec

Do Kobarida sta prispela v dobrih treh urah. Damjan razloži, da sta se z vozniki veliko pogovarjala o Kobaridu, Gorenjski in planinarjenju, saj v prostem času rad hodi v planine. V času študijske izmenjave pri nas je obiskal Triglav, Grintovec, Krim, Veliko planino in nekatere druge slovenske vrhove. Žal mu je, da jih ne bo mogel osvojiti še več, saj se njegov čas študijske izmenjave izteka. Potovanje v Kobarid je bilo namreč zadnje pred njegovim odhodom domov. Fanta sta si veliko stvari o Kobaridu prebrala in pogledala že na spletni strani kobariške občine, ki je po njunem mnenju dobro urejena in obiskovalcu ponuja veliko podatkov o kraju in možnih ogledih.  

razgled

Uživala sta v čudovitem razgledu. Foto: arhiv Svet24

Navdušen nad muzejem prve svetovne vojne

Ko sta prispela, sta najprej obiskala turističnoinformacijski center, ki se nahaja ob muzeju prve svetovne vojne. »V Ticu so naju prijazno so sprejeli. Ponudili so nama tudi številne brošure in zemljevide, razstavljenih pa imajo tudi veliko spominkov. Preverila sva, kaj si lahko ogledava. Za začetek so nama priporočali, da obiščeva muzej prve svetovne. Mene je seveda to zelo zanimalo, zato sva se kar hitro odpravila na ogled,« pove Damjan. V muzeju je razstavljenih veliko fotografij iz takratnega časa. Predstavljena sta tudi meja, ki je potekala po gorah, in način napornega gorskega vojskovanja.

sv

Obiskala sta tudi kostnico in cerkev svetega Antona. Foto: ARHIV

»Rad imam gore in hribe, pa tudi marsikaj sem že doživel, vendar si ne znam predstavljati, kako jim je sredi zime uspelo plezati ter se ob tem še bojevati. Občudovanja vredno, kaj so ljudje pripravljeni storiti za obrambo svojega ozemlja.« Po izčrpnem ogledu muzeja sta se odpravila po poti miru, ki je posvečena spominu na številne žrtve prve svetovne vojne. Na poti so iz tistega obdobja ohranjene številne ostaline, kot so strelski jarki, utrdbe, kaverne, spominska obeležja, vojaška pokopališča, kapele … Pot ju je vodila vse do kostnice, ki je bila zgrajena na Gradiču, okoli cerkve svetega Antona.

TIC

Tic je odprt tudi v soboto in nedeljo ter med prazniki do 19. ure. Foto: arhiv Svet24

»Do kostnice sva se sprehodila mimo postaj križevega pota. Kot so nama povedali in kot sva lahko videla, je kostnica zgrajena v obliki osmerokotnika, s tremi koncentričnimi krogi, ki se zožujejo proti vrhu. Na vrhu pa stoji cerkev, ki so jo leta 1696 posvetili svetemu Antonu. V kostnico naj bi bilo z okoliških vojaških pokopališč prenesenih okoli 7000 posmrtnih ostankov znanih in neznanih padlih italijanskih vojakov v prvi svetovni vojni. Priznam, da me je popolnoma osupnilo ... kaj šele razgled. Zares čudovita izkušnja,« navdušeno pripoveduje Damjan. Fanta sta nekaj časa uživala ob cerkvi svetega Antona, pomalicala hrano iz nahrbtnika, nato pa se odpravila do naslednje točke. Odločila sta se, da obiščeta tudi slap Krampež, ki je od kostnice oddaljen dobro uro in pol. Ker se oba ukvarjata s pohodništvom, nista imela težav z razdajo in sta ob raziskovanju precej uživala. Presenečena sta bila nad Sočo, ki se je smaragdno bleščala, in kopalci, ki sta jih vsake toliko srečala ob reki ter so se v vročem dnevu hladili ob njenem nabrežju. Precej utrujena sta se nato odpravila z avtoštopom do Borjane, kraja, ki je od Kobarida oddaljen dobrih osem kilometrov in kjer sta rezervirala prenočišče.  

Slap Krampež

Kljub vročemu vremenu sta se odločila obiskati slap Krampež. Foto: arhiv Svet24

Osvežitev v Nadiži

Ob vprašanju, zakaj sta rezervirala apartma, ki je tako oddaljen od Kobarida, se Damjan le nasmehne in pojasni, da je bil najcenejša možna izbira za nočitev, ki jo je ponujala spletna stran booking.com. »V bistvu sva rezervirana manjši apartma na dobri, mirni lokaciji ob reki Nadiži. Tam sva se na poti do apartmaja tudi na hitro osvežila. Lastnik je kasneje povedal, da je vodostaj reke pozimi tako nizek, da reka skoraj presahne. Lahko povem še, da je bil lastnik apartmaja prijazen in je dobro govoril angleško. Apartma je bil sicer majhen, skromno opremljen, vendar čist. Prijetno sva se počutila. Malce sva še posedela na terasi, nato pa legla k počitku in se že veselila naslednjega dne.«

soča

Osvežila sta se v Soči. Foto: arhiv Svet24

Rafting za spomin

V nedeljskem jutru ju je pozdravilo sonce. Vstala sta okoli 8. ure in se počasi odpravila proti Kobaridu. »Zjutraj sva imela kar nekaj težav. Veliko lažje bi bilo, če bi imela avto ali katerokoli drugo prevozno sredstvo. Tako sva se morala precej dobro organizirati, saj sva se odločila, da se preizkusiva v raftingu na Soči. Iz Borjane sva se do Kobarida odpravila peš in hodila že dobrih 20 minut, ko nama je uspelo dobiti avtoštop. Okoli pol desetih sva se s skupino drugih ljudi podala iz središča Kobarida do Soče, kjer nas je čakal rafting. Zame je bila to vznemirljiva izkušnja, saj sem se prvič preizkusil v raftanju; ta aktivnost je sicer precej draga, a mi ni žal, da sem jo preizkusil,« razlaga Damjan. »Priznam, ni mi bilo vseeno. Pravzaprav me je bilo kar malce strah. Soča namreč ni ravno mirna reka in na vsaki strani so skale. Vendar pa nam je prijetno hladna osvežitev v vročem dnevu neznansko prijala. Z Malakom sva imela vodiča v najinem raftu, zato sem se počutil precej varno. Dobro uro in pol sem bil tako neprestano pod adrenalinom (smeh),« opiše izkušnjo Damjan.  

muzej 1. sv

Muzej prve svetovne vojne ju je navdušil z izčrpno zbirko fotografij in ostalega gradiva. Foto: arhiv Svet24

4 ure do Ljubljane

Po raftingu sta se fanta odpravila na kosilo. Privoščila sta si pico v enem izmed bližjih lokalov, nato pa se počasi odpravila nazaj proti Ljubljani. »Nekoliko težje je bilo dobiti avtoštop v nedeljo proti Ljubljani, kar me je presenetilo. Do Ljubljane sva potrebovala dobre štiri ure, z več postanki. Vmes sva bila tako tudi v Tolminu in Logatcu. Vsekakor zanimiva izkušnja. V spominu mi bo zagotovo ostal rafting, saj je bilo zelo vznemirljivo. Prav tako zgodovinski muzej prve svetovne vojne, ki ga je vredno obiskati, in čudovit razgled na okoliške hribe,« pravi Damjan. Izlet v Kobarid priporoča vsem, ki majo radi naravo, pohodništvo in planinarjenje, pa tudi zgodovino in adrenalinske športe. 

cerkev sv

Obiskala sta tudi kostnico in cerkev svetega Antona. Foto: arhiv Svet24

Plusi in minus
Plusi: zgodovinsko zanimiva pokrajina,čudovit razgled in pogled na gore,številne vodne aktivnosti.
Minusi: zelo slabe transportne povezave, cene nočitev v hotelih so zelo visoke, visoke cene hrane in pijače.

Tako je Damjan ocenil Kobarid
Urejenost, videz kraja, čistoča 10
Promet, javni prevozi, kažipoti 2
Namestitev 5
Kulinarična ponudba (hrana, pijača) 9
Ponudba kulturnih vsebin (na dan obiska) 10
Ponudba športnih dejavnosti, rekreacije, zabave 8
Ponudba na področju spominkov, kaj lahko obiskovalec kupi 9
Spletna stran kraja in znamenitosti 10
Tic – odpiralni čas, profesionalnost, prijaznost 10
Gostoljubnost, splošni vtis 10
SKUPAJ 83

Cene obiska Damjana in Maraka
Bar Lipa (hrana, pijača) 15,40 EUR
Fundacija Poti miru v Posočju (odpirač) 1,99 EUR
Positive sport, d. o. o. (Rafting extreme) 74,80 EUR
Dahi, d. o. o. (hrana) 7,80 EUR
Apartma Nadiža (nočitev) 50,00 EUR
SKUPAJ 149,99 EUR

Tabela z ocenami že obiskanih mest
Radovljica 93/100
Kobarid 83/100
Logatec 79/100
Idrija 78/100
Krško 67/100
Ribnica 65/100
Ankaran 44/100

Nagrajenci nagradne igre:
Anita Kosmač, Kotlje
Stanislav Kocjan, Ljubljana Vič
Marjana Žvikart, Cerklje na Gorenjskem

Vaš prispevek