Turistična patrulja

FOTO: Ganca po prihodu v Hrastnik ustavili policisti

sa
28. 12. 2016, 20.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Tokratni popotnik v Turistični patrulji je bil Eric Dogbatsey iz Gane, ki se je čez praznike, v nedeljo in ponedeljek, podal na »potep« v Hrastnik. Z izleta pa se ni vrnil ravno najbolj navdušen.

osebni arhiv popotnika
Policisti so Erica ustavili na poti iz železniške postaje proti centru Hrastnika.

Ocene
Urejenost, videz kraja, čistoča 6;
pPromet, javni prevozi, kažipoti 2;
namestitev 8;
kulinarična ponudba (hrana, pijača) 5,
ponudba kulturnih vsebin (na dan obiska) 2,
ponudba športnih dejavnosti, rekreacije, zabave 1,
ponudba na področju spominkov, kaj lahko obiskovalec kupi 1;
spletna stran kraja in znamenitosti 2;
odpiralni čas Tica, profesionalnost, prijaznost 1;
gostoljubnost, splošni vtis 7.

Skupaj – 35/100

Eric Dogbatsey iz Gane je v Slovenijo prišel leta 2007. Tu si je ustvaril družino, si našel delo in stanovanje. Že devet let biva v naši prestolnici in nad Slovenijo je, kot pravi, navdušen. V prostem času rad potuje in raziskuje nove kraje, spoznava nove ljudi. Tudi zato se je prijavil na projekt Turistična patrulja. Podal se je na »praznični« (v nedeljo in ponedeljek) izlet v Hrastnik, mesto v Zasavju, ki ga karakterizira močan industrijski in rudarski pečat. Kraj, ki šteje več kot 9000 prebivalcev, zajema 58,58 kvadratnega kilometra površine in vključuje 19 naselij, ki so zajeta v 10 krajevnih skupnostih (Boben, Dol pri Hrastniku, Kovk, Krnice - Šavna Peč, Marno, Podkraj, Prapretno, Rudnik, Steklarna, Turje - Gore)

Odločitev za vlak

Preden je Eric odpotoval, je na spletu preveril nekaj informacij o mestu, okolici, prevozu, prenočišču … Obiskal je tudi občinsko spletno stran, a kot prizna, nad njo ni bil ravno najbolj navdušen. »Spletno stran sem pregledal, a na njej našel bolj malo informacij. Sploh zato, ker je samo v slovenskem jeziku. Sem sicer že nekaj časa v Sloveniji in razumem določene slovenske besede, a ne vsega. Sem pa med drugim našel telefonsko številko Turističnega društva Hrastnik. Iskal sem sicer turističnoinformacijski center (Tic), a ga nisem našel, zato sem po telefonu večkrat poklical omenjeno turistično društvo, a se mi na žalost ni nihče oglasil,« opisuje Ganec.

Kar zadeva prevoz, je izbiral med avtobusom in vlakom, a ker je, kot je dejal, videl, da v nedeljo, 25. decembra, ni bilo direktnega avtobusa iz Ljubljane v Hrastnik, se je odločil za vlak. Vozovnica, ki jo je kupil v nedeljo zjutraj pred odhodom, ga je v eno smer stala 5,08 evra. Pregledal je tudi možnosti prenočitev (na portalu booking.com) v Hrastniku, a na žalost ugotovil, da v mestu nikjer ni mogoče prespati. »Zato sem bil že pred odhodom nekako pripravljen, da bom moral oditi spat v drugo mesto. Po vsej verjetnosti v Trbovlje,« opisuje Eric, ki se je z vlakom iz prestolnice v Zasavje podal v nedeljo ob 10.16, na železniško postajo v Hrastnik pa je prispel okrog 11. ure.

osebni arhiv
Ker v nedeljo ni bilo »direktnega« avtobusa iz Ljubljane v Hrastnik, se je odločil za vlak.

Nekdo ga je prijavil

+ prijazni in prijetni domačini, ki dobro govorijo angleško, varno mesto;

– slab zrak (onesnažen), zaprti muzeji, restavracije, gostilne, ni prenočišč.

A še dobro se ni navadil na mesto in okolico, je že doživel šok. »Z glavne železniške postaje sem se peš odpravil proti mestu s fotoaparatom v roki. Med sprehodom sem fotografiral različne stvari, kar naenkrat pa se je do mene pripeljala policija in me ustavila. Policista sta mi dejala, da jih je nekdo poklical oziroma da so prejeli prijavo. Zahtevala sta osebne dokumente. Podal sem jima vse, tudi vozniško dovoljenje, na koncu pa je vse minilo mirno. Bila sta zelo prijazna,« situacijo opiše Eric, ki je po dogodku odkorakal naprej proti mestu in se ustavil v Porto pub baru ter si privoščil čaj, nato pa še dve pivi. »Mislim, da je bila to edina odprta gostilna v ponedeljek v Hrastniku. V tej gostilni sem tudi spoznal domačine in se z njimi pogovarjal. Zelo prijazni in prijetni ljudje so,« je dejal Eric, ki je enega od mlajših domačinov tudi vprašal, kje v Hrastniku je Tic. Odgovoril mu je, da ga v Hrastniku ni, da je le v Trbovljah.

Eric se je nato malo sprehodil po mestu in si ogledoval stvari, med sprehodom pa je srečal tudi par z majhnim otrokom. »Bila sta zelo prijazna, povedala sta mi veliko stvari o Hrastniku, mi nekaj stvari tudi pokazala,« pove Eric, ki je nato ugotovil, da v Hrastniku ne bo mogel najti prenočišča, zato je poklical v Turističnoinformacijski center Zasavje v Trbovljah. Dejali so mu, da imajo v Mladinskem centru Trbovlje (hostel) proste sobe, po telefonu pa jo je nato kar rezerviral.

osebni arhiv
Hrastnik, mesto v Zasavju, ki ga karakterizira močan industrijski in rudarski pečat.

Ves dan brez hrane

Cene 
Prevoz z vlakom (skupaj v obe smeri (Hrastnik–Ljubljana) in iz Hrastnika v Trbovlje) 11,44 EUR;
Porto pub bar (čaj, 2x pivo Laško, 0,50 l) 5,10 EUR 
Taksi (Trbovlje–Hrastnik) 20,00 EUR;
Mladinski center Trbovlje (nočitev in turistična taksa) 33,28 EUR;
Mladinski center Trbovlje (kava z mlekom, pivo Laško, 0,50 l) 3,10 EUR; 
Pekarna Europa (kos pice, buhtelj s čokolado, navadna voda) 3,00 EUR; 
Bencinski servis (sendvič s šunko in sirom, multisola, 0,50 l) 3,15 EUR;
Skupaj 79,07 EUR 

Eric je nameraval v Hrastniku kaj pojesti, saj je bil ves dan brez hrane, a na žalost nobena od restavracij ni bila odprta. Nato se je z vlakom podal proti Trbovljam in se z glavne železniške postaje peš odpravil proti mladinskemu centru. Na poti je bila bencinska črpalka, kjer si je privoščil sendvič in sok, nato pa se je ustavil še v eni od pekarn in kupil kos pice, buhtelj s čokolado in navadno vodo. Precej utrujen o celega dne je okrog 20. ure prispel v hostel ter se odpravil v svojo sobo. »Soba je bila zelo lepa in čista,« oceni Eric, ki je po prihodu ostal v sobi in se počasi odpravil k počitku.

Okrog 11. ure že v Ljubljani

V ponedeljkovo jutro se je prebudil okrog 8.30. V mladinskem centru si je najprej privoščil kavo z mlekom ter kasneje še pivo. Vlak proti Ljubljani je odpeljal ob 10.20, tako je imel še nekaj časa. Odločil se je, da se za kratek čas odpravi še v Hrastnik (peljal se je s taksijem), si na hitro še enkrat ogledal mesto, nato pa se podal proti železniški postaji in z vlakom proti Ljubljani, kamor je prispel okrog 11. ure. Po prihodu si je, kot pravi, takoj privoščil kosilo v kitajski restavraciji. »Zelo sem bil lačen,« doda. Na koncu opiše, da ga Hrastnik ni posebej navdušil in da se v mestu ni dogajalo veliko stvari. Muzeji, restavracije, gostilne so bili zaprti. Človek v mestu težko (če sploh) najde prenočišče. Zmotil ga je tudi slab zrak. Pozitivno pa je opisal domačine, ki so po njegovem mnenju zelo prijazni in prijetni, in poudaril, da je Hrastnik zelo varno mesto.