Mobilna verzija
14:31 11. december 2017

Izkopavanje zlata samo za elito - nič več. Srb ima idejo, s katero bi s tem lahko služil vsakdo

J.P.
2 Posodobljeno: 15:52 / 10.12.2017

Še pomnite film Moja Afrika? Temu bi lahko rekli »naša Afrika«.

Rudnik, Afrika

Z izkopavanjem nameravajo začeti prihodnje leto (fotografija je simbolična). Foto: Profimedia

Zgornja krilatica je brez neokolonialističnih ambicij. Ne; po besedah izvršnega direktorja in ustanovitelja Goldee Draška Jocića bo rudnik odprtega tipa, ko bo enkrat mesto postal – ciljajo na drugo in tretjo četrtino prihodnjega leta –, zaposloval 156 ljudi, del prihodkov od žetonov pa bo šel v dobrodelne namene, tudi za razvoj okoliških skupnosti. Izbrali so si Mali. Zakaj Afrika? Ker ni zime, sezona traja 12 mesecev.

Draško Jocić

Draško Jocić na lokaciji v Maliju Foto: Facebook

Druga generacija

Goldein ICO (prva ponudba kripto žetonov) naj bi bil prvi svoje vrste, torej izkopavanje zlata z otipljivo dobrodelno noto. ICO bo trajal štiri mesece, razdeljen bo v štiri runde. V vsaki naslednji bo žeton dražji za tri dolarje (2,5 evra). Z nakupom žetonov bodo kupcu pripadle dividende, katerih višina bo odvisna od zaslužkov, ki jih bo prinašal rudnik. Zakaj runde? Zavoljo transparentnosti, pravi – z izdanimi poročili o napredku bodo podporniki vedeli, kam je šel denar in da se ljudje, ki so jim ga zaupali, držijo zastavljenega načrta. Žetone je mogoče kupiti le z drugimi kriptovalutami: ethereumi ali bitcoini.

Jocić za druge kriptovalute pravi, da so prenapihnjene, da gre zgolj za obljube in da bo trg, ki še ni dozorel, sčasoma to le storil, čemur bo sledil njihov padec. To je prvi izziv, kot temu pravi. Drugi je izkopavanje zlata – kot je dejal, se velika podjetja za manjša nahajališča zlata sploh ne zmenijo. Tu vidi svojo priložnost: z izkoriščanjem manjših virov zlata kriptovaluta postane likvidna, obenem pa lahko vsakdo na tem planetu s pomočjo tehnologije veriženja blokov (blockchain) investira v izkopavanje zlata. Trenutno, tako Jocić, ima priložnost za kaj takega le 0,5 odstotka vseh Zemljanov. In še to: z likvidnostjo bi njegovi žetoni, imenovani GEA, že pripadali naslednji, tako imenovani drugi generaciji, ki bo vzcvetela iz pepela prve. Torej: medtem ko je mogoče pri trgovanju z drugimi kriptovalutami izgubiti vse, Jocić pravi, da dividende od izkopavanja zlata ne bodo izostale.

Po Jocićevih besedah projekt uživa podporo malijske vlade, saj ta v njem vidi priložnost za razvoj izkopavanja zlata v manjšem obsegu.

Švicarski ugled

Kar se tiče zlata, ne moremo mimo xauruma – kriptovalute, »zavarovane« z zlatom. Jocić o razliki pravi, da gre pri omenjeni kriptovaluti za zlato v bankah, ki pripada tretji osebi, medtem ko bodo oni operirali z lastnim. »Mi bomo nadzirali proizvodnjo, ne bomo odvisni od dobaviteljev. Mi bomo proizvajalci in dobavitelji, zastavljali bomo svoje zlato,« je dejal in dodal, da bodo s tem odpravili vsa tveganja, ki bi jih lahko predstavljala tretja oseba. »Xaurum potrebuje vir, mi pa ga že imamo. Govorimo o izkopavanju istega zlata, ki ga bomo nato pretvorili v žetone.« Lastništvo rudnika si delijo z lokalnim partnerjem, produkt pa bodo prodajali ugledni švicarski rafineriji v Maliju, od njihovega rudnika oddaljeni le približno 80 kilometrov. Ta, tako Jocić, ne bi tvegala svojega ugleda, zato zagotavlja transparentnost delovanja. »Ko jim bomo prodali zlato, bodo o tem izdali poročilo,« pove in doda, da bodo dobiček nato pretvorili v žetone – odvisno, koliko jih še bo na tržišču –, dividende pa bodo prihajale iz Dubaja, kjer je Srbovo podjetje registrirano. »Posebnost tega je, da bodo podporniki dividende dobivali v obliki bitcoinov ali ethereumov, katere bo mogoče s pomočjo pametne pogodbe pretvoriti,« razloži. 

Dividende naj bi prihajale na štiri mesece.

Njihova vizija je, da postanejo platforma za tovrstno pridobivanje zlata, saj takšni manjši projekti težko dobijo financiranje v klasičnem
smislu.

Slovenski doprinos

Po Jocićevih besedah projekt uživa podporo malijske vlade, saj ta v njem vidi priložnost za razvoj izkopavanja zlata v manjšem obsegu. Zato imajo v rokah posebno licenco, sicer namenjeno domačinom, ki si ne morejo privoščiti izkopavanja »na debelo«. In so z njo oproščeni določenih davkov – tudi zato, ker bodo zaposlovali domačine. Poseben draž pa ima tudi dejstvo, da se nameravajo lotiti povsem »zelenega« izkopavanja brez kemikalij. Vse to je pripravil dr. Uroš Herlec, glavni geolog podjetja, član katedre Oddelka za geologijo na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani. Pri projektu kot inženir sodeluje še en Slovenec, poleg slovenskega oborožen še s švedskim potnim listom: Vital Dittrich, ki ima »za seboj« že 45 rudnikov. Tudi Jocić ima izkušnje na tem področju – na zahodu Afrike je načeloval dvema rudnikoma zlata: eden je na uro »predelal« 100 ton materiala, drugi 50.

Večje ni nujno boljše

Njihova vizija je, da postanejo platforma za tovrstno pridobivanje zlata, saj takšni manjši projekti težko dobijo financiranje v klasičnem
smislu (za velike investicije potrebuješ veliko zlata, razloži, torej manjša nahajališča avtomatsko odpadejo). Imajo pa manjša nahajališča svoje prednosti, pravi: denar začne pritakati prej, zlato pa je mogoče izkopavati na okolju prijazne načine. Tudi stroški so nižji.

Naslednji teden bo v Ljubljani potekala konferenca, na kateri bo beseda tekla o kriptovalutah in svetu, ki je nastal okoli njih. Tam bo svojo vizijo predstavil tudi Jocić.

Značke: kriptovalute , zlato , rudnik

Vaš prispevek