Mobilna verzija
04:03 17. oktober 2017

Nadzor na mejah podaljšali zaradi niza terorističnih napadov

T.L./STA Berlin
0 Posodobljeno: 11:49 / 12.10.2017

"Še vedno so pomanjkljivosti pri varovanju zunanjih meja EU, prav tako se nadaljuje obsežen tok nezakonitih migracij znotraj schengenskega območja," podaljšanje nadzora na svoji meji zagovarja Nemčija.

köln policija nemčija (1)

Fotografija je simbolična. Foto: Svet24

Nemška vlada je danes še za nadaljnjih šest mesecev podaljšala nadzor na svoji meji z Avstrijo in na letalskih povezavah iz Grčije. Sedanji nadzor na notranjih schengenskih mejah, uveden na podlagi migracijskih tveganj, bi se sicer v skladu s schengenskimi pravili moral izteči 11. novembra.

Notranji minister Thomas de Maiziere je podaljšanje nadzora utemeljil z nizom terorističnih napadov v Nemčiji in Evropi. "Še vedno so pomanjkljivosti pri varovanju zunanjih meja EU, prav tako se nadaljuje obsežen tok nezakonitih migracij znotraj schengenskega območja," je dejal.

Poudaril je še, da se je moral kot notranji minister ustrezno odzvati na razmere. O podaljšanju nadzora se je Nemčija pogovorila z državami, ki jih bo ta ukrep zadeval, obveščene pa so tudi ustrezne institucije Evropske unije, je zatrdil minister.

"Popolnoma se bomo k schengenskemu območju brez nadzora na notranjih mejah lahko vrnili šele, ko bo razvoj celotnega položaja to dopuščal," je še dejal de Maiziere.

Sedanji nadzor na podlagi migracijskih tveganj naj bi se iztekel sredi novembra. Evropska komisija je sicer predlagala reformo pravil, ki bi omogočila nadaljevanje notranjega nadzora v schengnu iz varnostnih razlogov celo na tri leta.

Sicer pa veljavna schengenska pravila določajo tri možnosti za začasno uvedbo nadzora v schengnu. Prva možnost je enostranska uvedba začasnega nadzora v primeru nenadne in nepričakovane grožnje, na primer v primeru terorističnega napada, za deset dni z možnostjo podaljšanja do dveh mesecev.

Druga možnost je uvedba nadzora v primeru migracijskih pritiskov na podlagi predloga komisije, o katerem članice odločajo s kvalificirano večino. Tak nadzor je mogoče uvesti za do šest mesecev z možnostjo podaljšanja do dveh let. To drugo sedaj uporabljajo Avstrija, Nemčija, Švedska, Danska in Norveška.

V skladu s tretjo možnostjo lahko članica v primeru predvidljive resne grožnje javnemu redu ali varnosti enostransko uvede nadzor za obdobje do 30 dni z možnostjo podaljšanja do šest mesecev. Ta ukrep so članice doslej uporabljale ob velikih napovedanih športnih ali političnih dogodkih, na primer nogometnih prvenstvih.

V schengnu je 26 držav. Med njimi je 22 članic EU - zunaj so Velika Britanija, Irska, Romunija, Bolgarija, Hrvaška in Ciper - ter štiri nečlanice - Norveška, Islandija, Švica in Liechtenstein. Slovenija je postala članica decembra leta 2007.

Vaš prispevek