Čeprav gre za eno najrevnejših držav, za njo velja, da se prebivalci opredeljujejo kot najbolj srečni.
Koncept bruto nacionalne sreče (BNS) je leta 1979 začel razvijati takratni kralj Butana Jigme Singye Wangchuck, sicer poročen s štirimi sestrami, ki je vladal do sestopa z oblasti leta 2006. »Ne verjamemo v merjenje bruto družbenega proizvoda, merjenje družbene sreče je bolj pomembno,« je takrat dejal kralj Butana, ki ga imenujejo tudi Kralj zmajev. Ime države Druk Yul namreč pomeni dežela grmečega zmaja, saj naj bi grome povzročalo renčanje zmajev.
Indeks sreče
Leta 2008, ko se je država demokratizirala in iz absolutistične monarhije postala ustavna monarhija, je uvedla tudi merjenje indeksa BNS in izvedla prve večstrankarske volitve. Indeks meri štiri sestavine: družbeno-ekonomski napredek, varovanje okolja, varovanje in promoviranje kulture ter dobro vladanje. Tako je mnogo širši od koncepta družbenega bruto proizvoda, ki meri zgolj celotno ekonomsko aktivnost države. Na prvem srečanju s premierjem Butana Theringom Topgayem pred dvema letoma je butansko iniciativo merjenja indeksa BNS pozdravil tudi premier Miro Cerar.
Prostovoljna izoliranost
Odmaknjena in geografsko manj dostopna država na meji med Kitajsko in Indijo je bila dolgo časa povsem izolirana od tujih vplivov, nikoli pa je niso niti zavojevali. Še do leta 1952 v njej niso poznali kolesa, prvi turist je v državo stopil leta 1974, leta 1983 pa so opravili prvi komercialni let. Šele leta 1999 so dobili televizijo in internet, štiri leta pozneje pa še mobilne telefone. Edinstvena je tudi po načinu sprejemanja turistov, ki morajo že pri vhodu plačati visoko ceno (okrog 250 dolarjev na dan) za vse storitve v državi.
Sreča pred materialnimi dobrinami
Denar v tej državi nima osrednje vloge kot na Zahodu. Ker gre za izviren pristop in v določeni meri alternativo obstoječemu kapitalističnemu sistemu, mnogi z zanimanjem gledajo na ideje, ki so nastale v tej državi. Pred leti je tja odšel tudi svetovno priznani ekonomist Joseph Stiglitz. Država, ki v ospredje postavlja srečo, ne pa materialnih dobrin in neskončnega ekonomskega razvoja, bi v tem pogledu lahko postala zgled tudi ostalim državam. Uničujoče posledice takšnega razvoja se namreč vse bolj nevarno kažejo s podnebnimi spremembami in ekstremnimi vremenskimi pojavi, ki so posledica izpustov toplogrednih plinov, ki jih je povzročil človek.
