MEDNARODNI INCIDENT

Ogrozil je pristop Hrvaške v Nato, aktivirala se je Hillary

L.T.
20. 12. 2017, 07.10
Posodobljeno: 20. 12. 2017, 08.26
Deli članek:

Kakšne so korenine spora med Šiškom in Pahorjem in kdo se plazi med njimi?

lt
Napeti trenutki med Pahorjem in Šiškom, ko mu ta ni želel podati roke.

Med srečanjem pri Angeli Likovič ob njeni domači »patički« vendarle ni bilo vse v najvedrejšem vzdušju. Izstopal je predvsem nekdanji predsedniški kandidat Andrej Šiško, ki predsedniku republike Borutu Pahorju ni želel podati roke.

»Vi že veste, zakaj,« je Šiško dejal Pahorju med odklonitvijo rokovanja, slednji pa se je na to odzval z »dobro, dobro …«.

Ker sami nismo bili povsem prepričani, zakaj se nekdanja tekmeca nista rokovala, smo o tem povprašali Šiška in ugotovili, da so korenine spora precej globlje od nekaj predvolilnih trenj, med njimi pa se kot krt plazi celo uradni Washington.

Reuters
Hillary Clinton

Šiško nam je po telefonu razložil, da se je vse začelo leta 2009, ko je bil Pahor še predsednik vlade. Potekala so pogajanja o vstopu Hrvaške v zvezo Nato, čemur se je Stranka slovenskega naroda (SSN), v kateri je sodeloval tudi Šiško, skušala zoperstaviti z zbiranjem podpisov za razpis referenduma. »Želeli smo, da se izkoristi položaj Slovenije, ki je bil takrat neprimerno boljši kot danes, saj je bila v nasprotju s Hrvaško članica zveze Nato in Evropske unije je povedal Šiško.

Nagajanje, ki je postalo mednarodni problem

Na videz nedolžna igrica političnega preigravanja in nabiranja političnih točk pa je zaradi svoje časovne umeščenosti prerasla v mednarodni problem, v katerem so se Združene države Amerike igrale z mislijo, da na uradno Ljubljano pritisnejo do te mere, da ta suspendira slovenski ustavni red.

Pod diplomatskim pritiskom Washingtona je Pahor naredil vse, da bi ustavil demokratične procese, trdi Šiško.

»Pahor se je takrat zavedal problema, saj so nanj pritiskale ZDA oziroma konkretno Hillary Clinton, tedaj zunanja ministrica. Zahtevala je, da Pahor uredi težave in da mi prenehamo aktivnosti z zbiranjem podpisov za sklic referenduma,« se spominja Šiško. »To pa zato, ker je bil že sklican vrh zveze Nato, na katerem je bila edina točka vstop Hrvaške v zvezo Nato. S tem referendumom smo to preprečili, saj so se začeli zbirati overjeni podpisi, to je trajalo 35 dni, tale vrh pa bi moral biti že pred razpisanim rokom.«

Depeše potrjujejo Šiškove navedbe

Točnost njegovih navedb smo preverili z brskanjem po ameriških diplomatskih depešah na portalu Wikileaks in ugotovili, da so trditve popolnoma verodostojne. Bradley Freden, tedaj odpravnik poslov ameriškega veleposlanika v Ljubljani, je med drugimi naslovniki poslal depešo obveščevalni službi Cia in tedanji ameriški zunanji ministrici Hillary Clinton. V njej je 17. februarja 2009 oba naslovnika obvestil, da se zbiranje 40.000 podpisov za sklic referenduma zaključi 25. marca, čemur sledi obvezni sedemdnevni rok, ko se pobudnik lahko odloči, ali bo referendum sklical ali od njega odstopil.

US State Department
Odpravnik poslov ameriškega veleposlanika Freden se je igral z mislijo Ljubljano prepričati naj krši Slovensko ustavo.

Stanislav Vidovič, ki je bil tedaj vodja sektorja za varnostno politiko pri ministrstvu za zunanje zadeve, je Fredena obvestil, da vlada dela »vse, kar lahko«, da zagotovi ratifikacijo pristopa Hrvaške v zvezo Nato, vendar bi se lahko zaradi ustavno zagotovljenih postopkov stvar zavlekla vse do 3. aprila, en pičel dan pred vrhom zveze Nato. Pri tem je Vidovič dodal, da mora vlada te roke spoštovati, rekoč »navsezadnje je to demokracija«.

Na oder stopi Pahor

»Pahor bo naredil vse, kar je njegovi moči, da zagotovi, da referendumska iniciativa ne uspe,« nato zapiše Freden, ki je ta zagotovila dobil v kabinetu predsednika vlade.

Bobo

Naslednja depeša z naslovom »Slovenija se obupano želi izogniti katastrofi z pristopom Hrvaške v zvezo Nato« je datirana 3. marca. V njej Freden že izraža pomisleke o tem, da bo Sloveniji uspel »fotofiniš«, s katerim bi hrvaški vstop v zvezo Nato ratificirala 3. aprila in dokument o ratifikaciji v nekaj urah dostavila na vrh zveze Nato Strasbourg-Kehl.

Freden je zato Washington pozval, naj poda dodatna navodila, kaj narediti, da uradno Ljubljano prepriča o neprimernosti tega načrta in njeno pozornost obrne na »edino preostalo opcijo: izklop kampanje za zbiranje podpisov«.

»Ne verjamemo, da je smiselno prepričevati Slovenijo, naj ravna v nasprotju s svojo ustavo,« dodaja Freden, saj da se »vlada zaveda, da je na tnalu njen mednarodni ugled«.

Šiško: zbiranje opustili, ker so nam sprli stranko

Šiško, ki je bil tedaj v zaporu, iz katerega je imel izhode le čez vikend, meni, da so jim stranko načrtno sprli. »Med tednom so naredili 'krah', sprli so ključne ljudi v SSN, jaz na to nisem mogel vplivati. Tedaj se je dejansko prekinilo zbiranje podpisov, ker so se v stranki začeli ukvarjati sami s seboj,« trdi.

»Nato so se v stranki izvedle volitve, na katerih sta bila izvoljena dva predsednika, eden od teh sem bil jaz. Ministrstvo za notranje zadeve je potem odločilo, komu bo dalo stranko. Stranko so dali strani, ki je z njimi sodelovala. Tako smo izgubili pravni interes kot pobudnik za referendum o vstopu Hrvaške v zvezo Nato, zato nismo mogli izvesti tega, kar smo si zastavili,« Šiško opiše umazane politične prijeme, s katerimi se je Pahorjeva vlada izvlekla iz mednarodne zagate.