Podatki temeljijo na analizi družbe za izvajanje finančnih storitev Credit Suisse, ki jih objavlja v letnem poročilu o bogastvu. Izmerijo ga s seštevanjem finančnih sredstev, kot so na primer bančne vloge, in nefinančnih sredstev, kot so nepremičnine, seštevku nato odštejejo dolg. Družba tako ne poroča o kupni moči ali razpoložljivem dohodku, temveč o bogastvu, ki temelji na tem izračunu.
Na zemljevidu, objavljenem na spletišču JakubMarian.com, je prikazana povprečna vrednost bogastva na odraslega posameznika v državi, in sicer v ameriških dolarjih.
Če gre verjeti izračunom, imajo največ v žepu Islandci (377.000 evrov), ki jim sledijo Švicarji (194.000 evrov) in Luxemburžani (142.000 evrov). »Najrevnejši« v Evropi so na drugi strani Ukrajinci (85 evrov) in Belorusi (763 evrov), vendar je za vse države z dna lestvice značilna slaba kakovost podatkov, zaradi česar ocene niso nujno natančne.
V skladu s temi podatki ima povprečen Slovenec pod palcem dobrih 35.000 evrov, torej več kot posamezniki v drugih državah na Balkanu in v vzhodni Evropi. Treba je poudariti, da bogastva ne gre enačiti z življenjskim standardom, ki ga bolje ponazarjajo kazalniki, kot sta indeks kupne moči in razpoložljivi dohodek, saj se življenjski stroški ter vzorci potrošnje, zlasti lastništvo stanovanjskih nepremičnin v primerjavi z najemom, od države do države razlikujejo.
