Mobilna verzija
14:23 11. december 2017

Prostora za jedrske odpadke ni. Se bo Krško ustavilo?

Ž.K. Krško
17 Posodobljeno: 07:06 / 24.11.2017

Če v naslednjih treh do štirih letih ne bomo zgradili novega odlagališča jedrskih odpadkov, se bo jedrska elektrarna Krško ustavila, vladi pa se, kot kaže, ne mudi.

NEK, jedrska elektrarna krško

Jedrska elektrarna Krško naj bi obratovala do leta 2043. Foto: STA

odpadki

Na trenutni lokaciji je prostora le še za tri do štiri leta. Foto: ARAO

Nuklearna elektrarna Krško (NEK) proizvede okoli 40 odstotkov vse električne energije, ki jo porabimo Slovenci. Res je, da je energija, ki jo proizvede, poceni, toda stranski produkt je okolju izjemno nevaren. In prostora za shranjevanje jedrskih odpadkov nam zmanjkuje. V Poročilu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2016, ki je bilo objavljeno letos julija, je med drugim zapisano: »Zaradi naraščajoče zamude s tem projektom (izgradnja odlagališča v Vrbini, op. p.) se povečuje problem v Nuklearni elektrarni Krško, saj jim na lokaciji zmanjkuje prostora za skladiščenje radioaktivnih odpadkov. V treh do štirih letih bodo vse kapacitete zapolnjene, in če takrat ne bo odlagališča, kamor bi te odpadke odpeljali, elektrarna ne bo mogla več obratovati.«

Hrvati so rekli ne

Vlada je sicer že leta 2015 Hrvaški, ki je solastnica NEK, poslala naše predloge in jo seznanila z načrti o gradnji odlagališča v Vrbini. Toda v torek so naši hrvaški partnerji na 11. seji meddržavne komisije za operativno izvajanje določb pogodbe med slovensko in hrvaško vlado o NEK, zavrnili predlagane slovenske načrte za odlaganje radioaktivnih odpadkov. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je ob tem povedal, da je hrvaška stran omenjene načrte temeljito preučila in navedla, da imajo v Zagrebu določene okoljske in ekonomske pomisleke ter da pri predlogu odlaganja v celoti na slovenski strani manjkajo določeni ugodni učinki za hrvaško gospodarstvo.

vrbina2

Idejni projekt odlagališča je bil končan že leta 2009, a se je izgradnja močno zavlekla. Foto: ARAO

 Jedrska elektrarna v Krškem je bila zgrajena na podlagi sporazuma med Hrvaško in Slovenijo, ki sta v projekt izgradnje vložili vsaka polovico sredstev in sta posredno tudi danes lastnici elektrarne. Poudarek: Hrvati so zavrnili slovenske načrte, saj pogrešajo ugodne učinke za hrvaško gospodarstvo.

Neusklajeni koledarji

Minister Gašperšič je v torek še dodal, da morajo dolgoročno rešitev odlaganja odpadkov poiskati do leta 2023. Kje bodo odpadki, ki se zdaj kopičijo v NEK, medtem počivali, je še neznano. Kot smo že navedli, je na lokaciji namreč prostora le še do leta 2021. Kakšne ekonomske koristi Hrvaška pričakuje od odlagališča v Sloveniji, ostaja še nejasno, toda pozitivno je, da se je včeraj oblikoval koordinacijski odbor, sestavljen iz slovenskih in hrvaških strokovnjakov, ki ima nalogo, da na strokovni ravni preuči in pripravi mogoče skupne rešitve za odlaganje nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov najpozneje do maja 2018.

Hrvati po svoje

Če Hrvaška ne bi pristopila k načrtom, ki jih predlaga Slovenija, bi morala za svoj del odpadkov poskrbeti sama. Investicijska vrednost odlagališča je 157,5 milijona evrov, če bo Slovenija gradila odlagališče le za svoj del odpadkov, oziroma 178,2 milijona evrov, če bi gradili skupno odlagališče s Hrvaško.

Vaš prispevek