Socialna trgovina

Socialno ogroženi pred zaprtimi vrati

Gabrijel Toplak
19. 11. 2017, 07.55
Deli članek:

Vse obveznosti bodo poplačane, zagotavljajo v Šentu, neporavnane obveznosti do dobaviteljev pa želijo poravnati iz stečajne mase.

Gabrijel Toplak
Trgovina Sotra delovala na Pobreški cesti v Mariboru.

Pred socialno trgovino Sotra, ki je na Pobrežju v Mariboru socialno ogroženim ljudem za boljše življenje ponujala osnovne izdelke po dostopnejših cenah, ranljivim skupinam pa zaposlitev, zadnje čase ni več gneče. Lahko rečemo, da je doživela neslaven konec, saj so po štirih letih razglasili stečaj in trgovina je zaprla svoja vrata.

TEŽAVE TUDI Z DOBAVITELJI

Edo P. Belak, podpredsednik društva Šent, pravi, da poslovanja socialne trgovine kljub več tisoč uram opravljenega prostovoljnega dela ni bilo mogoče ohraniti. »Vse obveznosti bodo poravnane, trgovina kot pravna oseba pa bo odšla v stečaj,« je dodal. Projekt socialnega podjetništva se je leta 2016/2017 začel spopadati z vprašanjem likvidnosti poslovanja in tako tudi obstoja. »Kot že omenjeno, smo se soočili s pomanjkanjem sredstev za investicijo v odpiranje novih trgovin. Menimo, da bi na tem področju država lahko odigrala pomembno vlogo z lansiranjem razpisov za nepovratna sredstva. Velik problem trajnega poslovanja socialne trgovine je tudi v razumevanju socialne trgovine v našem prostoru. Čeprav nam je uspelo pridobiti večino slovenskih dobaviteljev, so bili ti pripravljeni dobavljati svoje proizvode v trgovino Sotra zgolj po cenah, ki so jim še vedno zagotavljale dobiček, ne pa donirati svojih presežkov, kakor to počnejo v tujini. A dejstvo je, da koncept socialne trgovine po vzoru podobnih trgovin v Evropi temelji izključno na donacijah presežkov, ki nastanejo v proizvodnji oziroma pri dobaviteljih, zato poslovanja kljub več tisoč uram prostovoljnega dela ni bilo mogoče ohraniti. Trgovina kot pravna oseba bo odšla v stečaj,« je pojasnil Belak. Nastali dolgovi Sotre so posledica menjave vodstva in selitve lokacije trgovine. »Vse obveznosti, kot je povračilo sredstev za že izdane bone organizaciji UP-ornik v znesku 620 evrov, bomo poravnali. Poravnali bomo tudi vse obveznosti do zaposlenih, za eno zaposleno delavko imamo neporavnane dolgove za mesec dni. Kar zadeva neporavnane obveznosti do dobaviteljev, pa pričakujemo poravnavo iz stečajne mase,« je sklenil.

Gabrijel Toplak
V trgovini so ljudje kupovali po nižjih cenah.

RAZOČARAN IN JEZEN

Mariborski humanitarec Boris Krabonja iz društva UP-ornik pravi, da je ob zaprtju trgovine zelo razočaran in hkrati jezen. »To je samo še en dokaz več, da nam je povsem vseeno, kako živijo ljudje, ki ne morejo vsak teden nakupovati v velikih nakupovalnih središčih. Levji delež krivde je pri državi, ki preprosto ni sposobna zakonsko urediti te zadeve tako, da bi lahko taka trgovina živela. Ne gre le za ljudi, ki si težko privoščijo hrano, takšne trgovine dajejo tudi zaposlitev, v tem primeru kar trem ljudem, ki so težje zaposljivi,« je dejal.

M24
Humanitarec Boris Krabonja: »Vseeno nam je, kako živijo ljudje, ki se ne morejo vsak teden drenjati v velikih nakupovalnih središčih.«

MESTO JE PRIKRAJŠANO

Iz Mestne občine Maribor sporočajo, da so na poziv Borisa Krabonje priskočili na pomoč pri iskanju novih prostorov: »Ker gre za trgovinsko dejavnost, so obstajale določene specifike, vendar smo objekt, ki je bil sicer predviden za prodajo, izvzeli iz načrta prodaje in ga brezplačno namenili za uporabo te trgovine. Je pa mesto zagotovo prikrajšano za določeno pomoč socialno najšibkejšim.«