Izbris pravic nekaterim študentom

"Slabih 1000 študentov je očitno za ministrstvo tudi zanemarljivo število"

Matej Klarič
18. 10. 2017, 19.30
Posodobljeno: 18. 10. 2017, 19.55
Deli članek:

Glede izbrisa pravic študentov smo se obrnili tudi na ministrstvo za izobraževanje, ki v svojem početju še vedno ne vidi ničesar spornega, čeprav so v zadnjem tednu že spremenili interpretacijo zakona. Do njihovega ravnanja so izjemno kritični v ŠOS-u.

STA
Okrog 2000 študentov je presenečenih ugotovilo, da od začetka oktobra niso več zdravstveno zavarovani.

Iz ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIŠZ) so nam na vprašanje kako gledajo na zadnje zaplete z izbrisom pravic okrog 2000 študentov dejali, da ta številka ne drži. “Ni res, da je zaradi te spremembe ostalo okoli dva tisoč študentov brez zdravstvenega zavarovanja in drugih pravic. Po zadnjem preverjanju stanja je ta številka 653 študentov (to je 1,0 % vseh vpisanih študentov v študijskem letu 2017/18) takih, ki so že koristili možna leta drugih pravic in ugodnosti po 69. členu ZViS in so stari manj kot 27 let, kar pomeni, da so potencialno še lahko upravičeni do zdravstvenega zavarovanja,” so zapisali v odgovoru.

Kot dodajajo, naj bi bile o njihovih postopkih obveščeni različni deležniki. Glede razrešitve situacije pravijo, da potekajo pogovori s Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS) glede interpretacije 69. člena zakona ZVIS. Na vprašanje ali podpirajo predlog Levice pa so odgovorili, da je o tem še preuranjeno govoriti. Odgovorili niso niti na vprašanje kako zaplet komentira ministrica Maja Makovec Brenčič, ki se poteguje tudi za predsedniško funkcijo.

Sporočili ministrstva za izobraževanje študentom

Čeprav je ministrstvo še pretekli teden zatrjevalo, da enoviti študentje niso opravičeni do dodatnega leta, so to ta teden popravili in jim sporočili, da so spremenili interpretacijo.

-

Gre za povsem neodgovorno potezo ministrstva, ki terja, da za nedopustne napake, ki so oškodovale študente, nekdo odgovarja.

Zavajanje ministrstva

Kot so nam sporočili iz ŠOS, pri omembi števila študentov, ki so bili izbrisani "pozabijo" povedati, da so ti izbrisani študentje izgubili tudi ostale pravice, ki niso povezane z leti, ali pa je starostna meja precej višja: “Slabih 1000 študentov je očitno za ministrstvo tudi zanemarljivo število, na ŠOS pa menimo, da je vsak študent, ki je neupravičeno izgubil pravice, vreden pozornosti ministrstva, s tem pa čim prejšnje rešitve njihovega nezavidljivega položaja. Od vseh oškodovanih študentov naj bi bilo študentov, ki študirajo redno, po podatkih MIZŠ “le polovica”. Izrednih naj bi namreč bilo 471. Torej je MIZŠ pripravljeno žrtvovati polovico oškodovanih študentov, da druga polovica, ki študira izredno, ne bi bila deležna pravic,” še do ministrstva kritični navajajo v ŠOS.

Žaljivi do izrednih študentov

Obenem poudarjajo tudi, da je predpostavka ministrstva, da so vsi izredno vpisani fiktivni študentje žaljiva do teh študentov. “Za ŠOS študentje, ki redno napredujejo in izpolnjujejo študijske obveznosti niso fiktivni študentje. Ko gre za pravice, so izredni študenti očitno drugorazredni; ko pa gre za financiranje visokošolskih zavodov, so izredni študenti dobrodošli in zaželeni, saj se njihove šolnine obravnavajo kot tržna sredstva, ki si jih lahko profesorji izplačujejo kot dodatke ob redni plači.”

ŠOS ni bil obveščen

Slabih 1000 študentov je očitno za ministrstvo tudi zanemarljivo število, na ŠOS pa menimo, da je vsak študent, ki je neupravičeno izgubil pravice, vreden pozornosti ministrstva, s tem pa čim prejšnje rešitve njihovega nezavidljivega položaja."

Na ŠOS zanikajo tudi, da bi bili obveščeni o spremembah tega člena: “Na ministrstvu so še vedno prepričani, da so o tem vprašanju z deležniki razpravljali. Kar smo na ŠOS že zanikali, kot so to storili ostali visokošolski deležniki, med njimi SVIZ in Visokošolski sindikat Slovenije, ki sta prav tako javno potrdila, da te spremembe ne bi nikoli podprla! Z njimi se lahko tudi strinjamo, da naj MIZŠ in vlada odgovornost za "sporne in škodljive rešitve" prevzameta sama,” še ostro odgovarjajo na ŠOS in dodajajo, da so bile sporne določbe sprejete na seji odbora v državnem zboru, ki niso bile v javni razpravi ali predstavljene delovni skupini za pripravo ZVIS.

Ministrstvo spreminja interpretacije

Na ŠOS opozarjajo tudi na to, da je direktor direktorata za visoško šolstvo Stojan Sorčan, še po “izbruhu afere izbrisanih študentov za Radio Slovenija trdil, da se lahko pravice do socialnih transferjev koristijo najdlje za čas trajanja enega študijskega programa na posamezni stopnji. To je ravno toliko, kolikor je tudi brezplačen študij.” To je v neskladju z interpretacijo, ki je bila, kot pravijo na ŠOS, predstavljena ob spremembi člena. Po tej interpretaciji bi imeli študenti možnost ponavljanja ali prepisa na drug študijski program enkrat tekom študija in to ne bi vplivalo na njihove pravice.

"Ko gre za pravice, so izredni študenti očitno drugorazredni; ko pa gre za financiranje visokošolskih zavodov, so izredni študenti dobrodošli in zaželeni, saj se njihove šolnine obravnavajo kot tržna sredstva, ki si jih lahko profesorji izplačujejo kot dodatke ob redni plači.”

Pozneje pa je ministrstvo spremenilo svojo interpretacijo glede enovitih študijskih programov iz tako imenovanih n+1 na n+2, ne glede na to, da 70. člen ZVIS določa n+1. "Kako je možno spremeniti interpretacijo, ko pa gre za “enotni in transparentni sistem socialnih transferjev,” se ob tem sprašujejo v ŠOS?

Na ŠOS so se odzvali tudi na trditve ministrstva, da ne gre za napako, temveč za izvajanje enega od pomembnih ciljev visokošolske politike, to je vzpostavitve enotnega in transparentnega sistema socialnih trasnferjev določenem v Resoluciji o nacionalnem programu visokega šolstva do leta 2020.

“Če bi ministrstvo z argumentom sledenja tej resoluciji mislilo resno, ne bi vlada ogrožala obstoja NAKVIS, omogočala številne afere v visokošolskem prostoru. Za študente bi bilo do leta 2015 namenjenih 1.500 novih ležišč, do leta 2020 pa 4.500. Do leta 2020 bi bilo 20 % slovenskih diplomantov študijsko mobilnih (trenutno je takšnih zgolj 3 %), imeli bi spodbude za dodatno podporo vključevanja manj zastopanih skupin v visoko šolstvo in še marsikaj,” so izjemno kritični do dela ministrstva še odgovorili v ŠOS.