Podrobni zemljevidi

Tako izgleda slovensko-hrvaška kopenska meja po arbitražni razsodbi

S.R./STA
16. 10. 2017, 16.05
Posodobljeno: 16. 10. 2017, 16.55
Deli članek:

Slovenska vlada je danes na svojih spletnih straneh objavila kartografski prikaz slovensko-hrvaške meje, kot jo je določilo arbitražno sodišče.

Svet24
Potek državne meje med Slovenijo in Hrvaško na območju Razkrižja in Hotize po sodbi arbitražnega sodišča.

Gre predvsem za vizualizacijo meje na kopnem, ki je bila v razsodbi večinoma opisana, državi pa bosta morali v naravi njeno demarkacijo še opraviti. Tega Slovenija brez Hrvaške ne more izvesti.

Medtem ko je arbitražno sodišče mejo na morju določilo zelo natančno s koordinatami, pa je mejo na kopnem določilo večinoma opisno - na podlagi meja katastrskih občin. Katastrske evidence obeh držav so sicer v okoli 90 odstotkih usklajene in ne prihaja do prekrivanja ali drugačnega neujemanja. To so v 90. letih prejšnjega stoletja ugotovili tudi strokovnjaki obeh novonastalih držav.

48 zemljevidov

Te zemljevide je vlada zdaj objavila na spletni strani.

Slovenska geodetska uprava (Gurs) je nato na podlagi uradnih evidenc pripravila 48 zemljevidov, kje točno naj bi potekala meja s Hrvaško. Prva karta je nekakšno kazalo na zemljevidu celotne Slovenije, druga v merilu 1:76.000 kaže mejo na morju, ostale pa v merilu 1:25.000 podrobnosti poteka meje na kopnem.

Državna meja je sicer načeloma določena s koordinatami, ki se nato izmerijo tudi na terenu in postavijo mejniki. Na ta način se meja določi tudi v naravi - se opravi njena demarkacija. Tako je na mejah Slovenije z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, pa tudi sicer med državami. Postopek pa po mednarodnem pravu mora potekati v sodelovanju obeh držav.

Torej, četudi je slovensko-hrvaška meja z arbitražno razsodbo določena, pa je demarkacijo v naravi treba opraviti dvostransko. To bi tudi, če Hrvaška ne bi nasprotovala uresničitvi arbitražne odločitve, trajalo več let, poudarjajo slovenski strokovnjaki.

Slovenija upa, da bi pri demarkaciji meje na terenu lahko prišlo tudi do določene uskladitve meje, da bi bila ta bolj praktična in življenjska in da ne bi, kot na primer v primeru Brezovice pri Metliki, cesta v naselju prečkala mejo desetkrat. K temu je državi pozvalo tudi arbitražno sodišče.

Svet24
Potek državne meje med Slovenijo in Hrvaško v Piranskem zalivu po sodbi arbitražnega sodišča.

Podlaga za nadaljnjo uporabo

Zdaj pripravljene karte bodo v prihodnje ustrezna podlaga za uporabo opredelitve meje v drugih uradnih evidencah, pa tudi za pripravo vseh uradnih zemljevidov, tudi v šolskih učbenikih.

Po neuradnih informacijah iz vladnih krogov bo treba naprej počakati na potek roka za pripravo vsega potrebnega za implementacijo arbitražne razsodbe, torej do konca decembra, potem pa se bo vlada odločila, kako bo Slovenija evidentirala mejo za svoje potrebe, če bo Hrvaška še vztrajala pri zavračanju arbitraže. Na vladi pojasnjujejo, da se priprave na implementacijo arbitražne razsodbe nadaljujejo. Med drugim naj bi neuradno pripravljali tudi predlog, katera zemljišča bi zamenjali za ureditev bolj življenjske meje. Tudi ta predlog naj bi bil pripravljen do konca decembra.

Po neuradnih napovedih naj bi vlada "v kratkem" predstavila tudi interventni zakon, ki naj bi naslovil potrebe prebivalcev ob meji s Hrvaško, ki bodo kakorkoli prizadeti zaradi arbitražne odločitve.