Mobilna verzija
22:44 22. september 2017

Bo pozimi "bučilo" in za božič s snegom "gnojilo"?!

S.R.
6

»Če jeseni ni kam devati, spomladi ni kje jemati,« pravi ljudska modrost. Samo za vas smo znova pokukali v Bloško pratiko za leto 2017, saj se bliža jesen, najbogatejši in za mnoge tudi najlepši del leta.

sveti mihael, samostan

Panoramska slika samostana sv. Mihaela v Normandiji. Foto: Profimedia

Stara slovenska imena za september so še: devetnik, ranojesen, jesenščak,
malomašnik, poberuh, sadni mesec, miholjščak, šmihelščnik.

Dušan Kaplan se v svoji vremenski pratiki za Bloke o kimavcu, kot izvirno slovensko imenujemo mesec september, mogočno razpiše. Septembra so dnevi vse krajši, tako enim na dušo ležeta otožnost in ležernost, drugim pa zadovoljstvo in mir. Vrsta generacij pred nami, ki so orale slovensko ledino, so si podajale številne modrosti, od katerih so mnoge preživele do danes. Če jim gre verjeti, moramo biti zlasti pozorni na dogajanje na nebu. Nič novega, boste porekli, in imeli boste prav.

Ker pravijo, da »če jeseni grmi, se leto ponovi,« in da je »jeseni za vsakim grmom dež,« bodo trepetali zlasti tisti, ki jim je bila to poletje koža prevroča. Kot vedno pa obstaja tudi druga plat, saj »topla jesen naznanja, da se spomladi zima težko poslavlja.« Tako se bo tudi ob lepem vremenu našel kakšen zadrtež. Vendarle pa je do začetka jeseni še kar nekaj dni.

Kakšna bo torej klima, tako tista vremenska kot tista v srcu?

Ščip (6. 9.) je sicer prinesel spremenljivo vreme ter nekaj ploh in kapljic dežja. Če gre verjeti pratiki, naj bi se v teh dneh znova ogrelo, s čimer pa se ne bi strinjali meteorologi, ki napovedujejo dež in dnevne temperature do največ 20 stopinj Celzija. A za to ima odgovor tudi pratika, saj pravi, da se »pogosto zgodi, da ščip potegne tako vreme kot ga je prinesel tja do mlaja (20. 9.).« Naslednje dni se bo lepo in po vetrovih spremenljivo vreme nadaljevalo še sto ur, pravi pratika. Nadaljuje, da pa nas bo 28. septembra, ko bo prvi krajec prinesel kar nekaj deževnih dni, vreme znova opomnilo, da je tukaj jesen. Po tem se bo zjasnilo in za nekaj dni ogrelo.

Kam usmeriti pozornost in kaj nam lahko pove narava?

Ljudska zakladnica je polna modrosti o kimavcu in bržkone ni presenetljivo, da jih je veliko vezanih na zimo. Ptičarji, tisti, ki ne nastavljajo zank in ptice samo opazujejo, bodo gotovo najbolj »pametni«. »Če se zgodaj selijo ptiči, bo huda zima ob božiči,« in »ko žerjav leti na tuje, brž se zima približuje,« sta le dve. O pridelku govori naslednja: »Kadar prve dni kimavca pogosto grmi, bo dosti tepkovca, pšenice, rži.«

Še nekatere o mali maši:

"Mala maša za suknjo vpraša."
"O mali maši so lešniki naši."
"Mala maša za vsakim grmom paša."

Mala maša (8. 9.) je že za nami, zato pustimo lešnike ob strani. Spomnimo samo na to, da »kakršno vreme na malo mašo nastane, rado potem dva meseca ostane.« Petek je bil kar klavrn.

21. septembra goduje Matevž oz. Matej, ki rad lepo jesen napoveduje. Ljudske modrosti namreč pravijo, da »če je Matevž vedren, bo prijetna jesen,« »ako na Mateja sonce sije, kmalu lepa jesen zasije« in »na Mateja vreme ugodno, tako bo štiri tedne prihodno.« Bolj zlovešč je Mavricij (22. 9.), saj pravijo, da »če na Mavricija sonce sije, pozimi huda sapa brije.«

Najbolj pestro zna biti 29. septembra, ko nastopi Mihael, ljudske modrosti ga namreč rade vlečejo po zobeh. Če naštejemo samo nekatere:»Več boš za Mihaela nakosil, kot o pustu naprosil,« »šišk veliko Mihael da, zgodnja bo zima in veliko snega,« »če Mihael v želodu leži, obilno s snegom božič gnoji,« »če na Miholovo sever vleče, veliko zimo in sneg privleče,« in »Mihaela, če grmi, viharjev veliko pozimi buči.« Bodimo torej na preži!

Vaš prispevek