Mobilna verzija
18:22 18. oktober 2017

Etažni lastnik hočejo sodelovati pri spremembi zakonodaje

M.K./STA Ljubljana
1 Posodobljeno: 10:03 / 09.8.2017

Združenje etažnih lastnikov Slovenije od ministrstva za okolje in prostor zahteva, da jih vključi v pripravo sprememb stanovanjske zakonodaje, ne da jih vabi le na predstavitve že izdelanih izhodišč.

Vlada pošilja nacionalni stanovanjski program v DZ

Od pristojnega ministrstva zahtevajo, da začne postopek sprememb zakonodaje voditi v sodelovanju z etažnimi lastniki. Foto: STA

V zakonu želijo rešitve, ki bodo omogočile nadzor nad delom upravnikov, da bi bilo upravljanje večstanovanjskih stavb bolj pregledno in učinkovito.

"Nismo proti upravnikom. Želimo pa dobre upravnike, ki bodo zagotovili kakovostno upravljanje in vzdrževanje stavb," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejala podpredsednica združenja Nataša Kušar.

"V končnih izhodiščih so upoštevani le interesi upravnikov, ne pa etažnih lastnikov glede nadzora nad upravniki." podpredsednica združenja Kristina Kulonja Horvat.

Etažni lastniki so po veljavni zakonodaji v podrejenem položaju glede na upravnika, ki ga plačujejo. Upravniki se obnašajo, kot da so lastniki, lastniki pa najemniki stanovanj, je bil kritičen predsednik združenja Iko Mirko Mayr. "Mi smo lastniki, kar pomeni, da bi morali imeti prvo in zadnjo besedo pri upravljanju z našimi nepremičninami," je poudaril.

Spregledana ogromna skupina državljanov

Zato od ministrstva zahtevajo, da začne postopek sprememb zakonodaje voditi v sodelovanju z etažnimi lastniki. Po podatkih združenja je v Sloveniji okoli 450.000 etažnih lastnikov, torej gre za "ogromno skupino državljanov, ki ne sme biti spregledana", je dejal Mayer.

Med drugim želijo, da bodo v zakonu jasno opredeljene naloge upravnikov, ki bi morali kot servis etažnih lastnikov prevzeti tudi odgovornost za svoje delovanje in odgovarjati v primeru kršitev.

Bolj določno bi bilo treba opredeliti odpoved pogodbe upravniku in določiti, katere posle lahko opravlja v času odpovednega roka. Zagotoviti bi bilo treba, da bodo upravniki sodelovali z etažnimi lastniki. "Mi jih plačujemo, da sodelujejo z nami, da upravljajo z našo lastnino. Da ne bi bilo več primerov, ko upravnik ob odpovedi pogodbe reče, da on pa 'iz svoje hiše ne gre'," je dejal predsednik Kurilnega odbora Deteljica, ki so ga ustanovili lastniki iz 12 stavb z ogrevanjem iz skupne kotlovnice na območju Tržiča, Igor Praprotnik.

Mandat upravnika

Zavzemajo se tudi za to, da bi se uvedel mandat upravnika. Po njihovem predlogu bi trajal tri leta, zagotovil pa da bi, da bi se upravniki trudili dobro opravljati storitev.

Treba bi bilo razširiti pristojnosti nadzornih organov etažnih lastnikov, so prepričani, in zagotoviti sredstva za delovanje teh organov, npr. za najem pravnih strokovnjakov. Zavzemajo se za razširitev pristojnosti inšpekcije, ki naj bi tudi prednostno obravnavala prijave nadzornih odborov.

V zakon bi vnesli določbo, da bi moral upravnik nadzorne odbore vključiti v postopke izbire izvajalcev del in dobaviteljev.

Opozarjajo, da bi bilo treba tudi uskladiti določbe različnih zakonov, npr. glede opredelitve posamezne stavbe in odgovornosti za zagotavljanje požarne varnosti. Zavzemajo se za to, da bi v soseskah lahko posamezne stavbe (vhodi) imele svoje upravnike, delitev skupnih stroškov pa bi opredelili s posebnimi pogodbami.

Za učinkovito določanje lastništva pripadajočih zemljišč

Opozarjajo tudi na nujnost bolj učinkovitega določanja lastništva zemljišč, ki pripadajo stavbi. Kot je povedal predsednik Društva etažnih lastnikov Velenje Damjan Smonkar, sodni postopek traja že od leta 2011, občina, ki se je vpisala kot lastnik zemljišč, pa je npr. na območju uvedla plačljivo parkiranje.

V združenju opozarjajo, da je ministrstvo v skupino za pripravo zakona povabilo le predstavnike upravnikov in gospodarske zbornice, njih pa vabi le na predstavitve že izdelanih izhodišč, ki jih v združenju zavračajo. "V končnih izhodiščih so upoštevani le interesi upravnikov, ne pa etažnih lastnikov glede nadzora nad upravniki," je dejala podpredsednica združenja Kristina Kulonja Horvat. Opozorila je, da se tako ponavlja praksa iz leta 2003, ko da je bil zakon že pripravljen po interesih upravnikov in "vidimo, kam nas je ta praksa pripeljala".

Svoje predloge so poslali ministrstvu, a jih to ni upoštevalo. Od ministrstva zahtevajo, da jim pred javno predstavitvijo izhodišč za prenovo stanovanjske zakonodaje, ki bo v petek na Agenciji RS za okolje v Ljubljani, posreduje dokumentacijo z vsemi zbranimi predlogi in pripombami ter obrazložitvijo, zakaj določen predlog ni bil upoštevan.

Vaš prispevek