Kot je danes povedala specialistka za področje hmeljarstva Irena Friškovec, je toča na 200 hektarjih močno poškodovala tudi hmeljišča, od tega je 150 hektarjev popolnoma uničenih.
Friškovčeva je dejala, da je toča odbila vse vrhove hmelja in močno prizadela tudi listje. Ker je hmelj trenutno visok okoli tri metre, je sanacija nasadov z vzgojo novih poganjkov nemogoča in to pomeni, da so hmeljarji hmeljišča že obrali.
Po besedah Friškovčeve bodo hmeljarji, ki se borijo za vsak kilogram hmelja, čez 10 do 12 dni vseeno skušali iz stranskih poganjkov na višini vzgojiti nove poganjke. Fizično je to zelo težko delo, je dejala Friškovčeva.
Na okoli 150 hektarjih ni mogoče pričakovati pridelka
Meni tudi, da bodo posledice škode v hmeljiščih katastrofalne, saj na okoli 150 hektarjih ni mogoče pričakovati pridelka, kar pomeni velik izpad dohodka.
Čeprav so vsa hmeljišča zavarovana, bo izpad pridelka hmelja vplival tudi na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, ki jih hmeljarji zagotovo ne bodo mogli izpolniti.
Slovenski hmeljarji so letos povečali hmeljske nasade. Hmelj je tako posajen na 1590 hektarjih površin, od tega je 170 hektarjev prvoletnih nasadov. Lani je bil hmelj posajen na 1484 hektarjih zemljišč.
Hmeljarji so letos največ nasadili sorto celeia, in sicer ta raste na 37 odstotkih hmeljišč, sledita ji aurora s 30 odstotki in savinjski golding z 11 odstotki. Z novimi slovenskimi sortami pa je posajenih sedem odstotkov hmeljišč.
Lanska letina hmelja je bila po količini povprečna, saj so hmeljarji v Sloveniji pridelali okoli 2300 ton hmelja, medtem ko so ga leta 2015 pridelali slabih 1700 ton.
